Kakšne krizne ukrepe bo predvidoma jutri sprejela vlada?

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) zato poziva vlado k takojšnjim in odločnim interventnim ukrepom. 

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je pozvala k politični enotnosti in hitremu ukrepanju, ki ga lahko sprejme še trenutna vlada.

Predlogi GZS za znižanje stroškov energentov:

Elektrika (predvsem za energetsko intenzivna podjetja)

Poziv Evropski komisiji za čimprejšnjo odobritev državne pomoči in izvajanje zakona o konkurenčnosti energetsko intenzivne industrije.

Razširitev Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij na vse panoge + povečanje sredstev za 10 mio EUR letno.

Minimalna stopnja obdavčitve (znižanje trošarin, prispevkov za OVE in CO₂).

Za celotno gospodarstvo: kapica na ceno elektrike, znižanje omrežnine in nižja obdavčitev.

Zemeljski plin

Kapica na ceno plina ali interventni zakon za pomoč podjetjem.

Znižanje davkov in določeni pogoji za omejeno rabo in prednostne dobave v primeru pomanjkanja.

Aktivna vloga Slovenije pri oblikovanju ukrepov na ravni EU.

Goriva in naftni derivati

Zagotavljanje zadostnih zalog in nadzor rabe.

Vnaprej določeni pogoji za omejeno rabo in prednostne dobave v primeru pomanjkanja.

Aktivna vloga Slovenije pri oblikovanju ukrepov na ravni EU.

Gre predvsem za cenovno krizo in ne toliko za fizično pomanjkanje, saj je večina zalivskih energentov namenjena Aziji. A kot poudarja glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc,

»vseeno zemeljski plin in naftni derivati zagotavljajo 45 % slovenskih nacionalnih potreb po energiji. Porabo je težko znižati, saj zagotavlja delovanje gospodarstva.«

Posledice za gospodarstvo

Energetski šok bo prizadel skoraj vse dejavnosti – neposredno prek višjih stroškov elektrike, plina, goriv in naftnih derivatov, posredno pa prek dražjih transportov, surovin (aluminij, gnojila, plastika ipd.), hrane in zmanjšanega povpraševanja.

Ivanc za Slovenijo ocenjuje, da se bo povprečna rast cen povišala s 2,3 na 3,4 % v 2026, v 2027 pa s 2,3 na 2,7 %. Rast BDP v evroobmočju naj bi se letos znižala za 0,4 odstotne točke, na okoli 0,8 %.

Že v zadnjih štirih letih se je industrijska proizvodnja v Sloveniji že zmanjšala za 4,4 %, deloma zaradi visokih stroškov dela in nekonkurenčnih cen energije, poudarjajo na GZS.

Cene energentov močno rastejo: cena nafte Brent je skočila podobno hitro kot leta 1973, cena zemeljskega plina (TTF Rotterdam) za dobave v 2026 pa s 30 na 55 EUR/MWh (za 2027 s 27 na 45 EUR/MWh).

Kaj pravi vlada?

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer je dejal, da vlada že pripravlja izhodišča za interventne ukrepe in se strinja z več predlogi GZS. Ukrepi bodo ciljani predvsem na gospodarstvo, pripravljajo pa se tudi možni ukrepi za gospodinjstva in malo gospodarstvo.

Spremljali bomo, kakšni konkretni predlogi bodo jutri pristali na mizi vlade.