Opcije na nafto že cenijo 150 USD/sodček

»To ni več samo teorija, temveč realna grožnja,« opozarja Tilen Šarlah, eden najboljših poznavalcev energetskih trgov in solastnik podjetja Opten.energy.

Cena Brent nafte se je marca 2026 dvignila za skoraj 60 % in dosegla okoli 115 USD/sodček – najstrmejši mesečni porast od Zalivske vojne. Zaradi vojne z Iranom in grožnje dolgotrajnega zaprtja Hormuške ožine se naftni trg premika v fazo uničevanja povpraševanja (demand destruction).

»V tem primeru cena ne odraža več proizvodnih stroškov, temveč postane instrument prisilne racionalizacije porabe,« jasno pove Šarlah. Če se vojna ne konča kmalu, bo morala globalna poraba nafte trajno upadati, da se prilagodi ogromnemu primanjkljaju.

Uničevanje povpraševanja prihaja

Najprej ga bodo občutile države v razvoju, kjer si potrošniki in podjetja preprosto ne bodo več mogli privoščiti visokih cen. Kasneje pa tudi razviti svet prek dražjega transporta, proizvodnje in splošnega upočasnjevanja gospodarstva.

Analitiki že opažajo prve znake. Irene Himona iz Bernsteina ocenjuje, da bi za resno zmanjšanje porabe potrebovali letno povprečje okoli 155 USD za sodček.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Kot majhno, odprto in močno uvozno odvisno gospodarstvo bo Slovenija šok občutila zelo neposredno, opozarja Tilen Šarlah:

»Transportni sektor bo doživel kritičen upad marž, stroški pogonskih goriv bodo sprožili likvidnostni krč in upad pretovora. Predelovalna industrija bo plačala dražje petrokemične derivate in surovine. Energetsko intenzivna podjetja bodo prisiljena začasno ustaviti proizvodne linije, ker prag donosnosti postane nedosegljiv.

Izvozniki pa bodo trpeli zaradi asimetričnega šoka na Nemčijo in druge ključne partnerice – visoki vhodni stroški na eni strani in drastičen upad naročil na drugi.«

Trgi še vedno spijo

Velika večina trgov še vedno obravnava rast cen kot začasen geopolitični šok. A po mnenju Nigela Greena, direktorja deVere Group (ena največjih neodvisnih finančnih svetovalnih hiš na svetu), gre za začetek strukturne spremembe, podobno kot v 1970-ih.

»Brent pri 115 USD se obravnava kot nenaden skok. Podatki pa kažejo drugače: 60-odstotni porast v enem mesecu, opcije že cenijo 150 USD, motnje v Hormuški ožini pa so odstranile do 20 % svetovne ponudbe. To niso pogoji za kratkotrajen šok.«

Potencialna izguba 10 do 14 milijonov sodčkov na dan pri svetovnem povpraševanju nad 100 milijoni sodčkov ne more biti hitro nadomeščena. Green opozarja: situacija je strukturno bližja energijskim šokom iz 1970-ih, ki so prinesli dolgotrajno stagflacijo.