Nov dvig cen goriv, kaj pa zdaj? Polanec: EU bi morala znižati trošarine

Koliko bomo za pogonska goriva plačevali v naslednjem tednu? Koliko v naslednjem mesecu? Vprašanji, ki sta po slovenskih gospodinjstvih v času krize na Bližnjem vzhodu zelo aktualni. Odgovor na prvega že imamo, preverili pa smo tudi obete in morebitne ukrepe.

Kot so danes sporočili z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE), bo cena dizelskega goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest od tega do naslednjega torka znašala 1,807 evra za liter. Za liter bencina bo po novem treba odšteti 1,616 evra, za liter kurilnega olja pa 1,456 evra. Po pričakovanjih so cene v primerjavi s prejšnjim tednom znova poskočile.

Bodo po velikonočnem ponedeljku spet?

Glede obetov, kaj lahko potrošniki pričakujejo v bližnji prihodnosti, ali nadaljnjo rast ali morda vendarle stabilizacijo, smo povprašali ekonomista Saša Polanca.

»Ta hip je to težko napovedovati s konkretnimi številkami, ampak bi rekel, da se absolutno obeta nadaljnja rast. Cene lezejo navzgor in zaenkrat umiritve ni na vidiku. Kako visoko bodo šle cene, je odvisno od dogodkov – kako se bodo obnašali akterji,«

je ocenil redni profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

Nevarnost kopanja proračunskih lukenj

Ker je vlada po začasni ukinitvi okoljskih dajatev na vsa pogonska goriva in kurilno olje že prejšnji teden vsaj za dizel znišala trošarine na najnižjo raven, ki jo še dopušča evropska zakonodaja – 33 centov na liter –, bodo vse morebitne nadaljnje podražitve, vsi šoki, na plečih potrošnikov, kot nadaljuje Polanec.

»Zato mislim, da bi bila nujno potrebna akcija na ravni EU v smislu zniževanja trošarin. Minimalno omejitev trošarin bi bilo treba znižati, če bi želeli breme na potrošnike zmanjšati. To je eden od načinov,« je poudaril, a dodal: »Je pa res, da s tem spodbudimo povpraševanje oziroma ga ohranimo nespremenjenega v času, ko bi bila mogoče racionalna omejitev. Ker si bomo s tem skopali proračunske luknje. Iz teh virov sicer ne dobimo toliko sredstev in če bi kriza trajala mesec, dva, bi država to brez problema zdržala. Če bi trajalo pol leta ali dlje, pa bi se izpad že resneje poznal.«

Država lahko ukrepa drugače

Kot je mogoče razbrati iz današnjega sporočila za javnost MOPE, trošarina za bencin ostaja nespremenenjena (0,47457 evra/liter), kar pomeni še nad miminalno ravnjo EU (0,359 evra/liter). Tako da država še ima nekaj manevrskega prostora za morebitno nižanje trošarin. Medtem ko ima pri trošarini za dizel zvezane roke; brez dogovora z Evropsko unijo je ne more več spustiti.

Lahko pa za razbremenitev potrošnikov sprejme drugačne ukrepe

»Kar lahko naredijo, so specifični ukrepi, kakršne poznamo iz leta 2022. Nekatere države so dajale subvencije na licu mesta, torej so del stroška naftnih derivatov subvencionirale. To denimo pomeni, da je mogoče ločiti domače državljane od tujcev in jim dati subvencije. Taki ukrepi bi lahko ponovno bili sprejeti, če bi se izkazalo, da je breme preveliko. Bili so tudi razni energetski ukrepi, kot so energetski boni, dohodninska olajšava zaradi višjih stroškov energije …« je s predlogi postregel Polanec.

Vendar sam ukrepov ne bi sprejemal v absolutnem merilu.

»Ne vem, če je pritisk tako velik. Naftni derivati v potrošni košarici predstavljajo okrog sedem odstotkov. Če bi bile mesec dni višje cene, bi bilo letnih izdatkov za 0,7-odstotka več.

Sam bi se osredotočil na nižje dohodkovne skupine, na bolj občutljive, ne bi pa subvencioniral kar čisto vseh gospodinjstev,« je zaključil dr. Sašo Polanec.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh