Kako se bodo podjetja v letu 2026 financirala?

V času, ko geopolitične napetosti in negotovosti na svetovnih trgih še vedno odmevajo, je razumevanje denarne politike Evropske centralne banke (ECB) in stanja slovenskega finančnega sistema ključnega pomena za uspešno načrtovanje financiranja in investicij. Stabilnost obrestnih mer, ki jo je ECB potrdila tudi februarja letos, prinaša določeno mero predvidljivosti, a izzivi, kot sta dostop do kapitala in vpliv višjih stroškov financiranja, ostajajo.

1. Denarna politika ECB: Stabilnost obrestnih mer. Toda …

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na svoji februarski seji 2026 obrestne mere ponovno ohranil nespremenjene, pri čemer je obrestna mera za mejni depozit ostala na dveh odstotkih. To odraža zavezanost ECB k stabilizaciji inflacije okoli ciljne ravni dveh odstotkov na srednji rok. Inflacija v evrskem območju je januarja dosegla 1,7 odstotka, kar je nekoliko manj kot decembra, predvsem zaradi upada cen energentov in storitev.

Toda OTP banka poudarja, da so obrestne mere rezultat kompleksnega prepletanja številnih ekonomskih dejavnikov, zato njihovega prihodnjega gibanja ni mogoče zanesljivo napovedati. Ob tem so izpostavili, da obeti ostajajo negotovi, predvsem zaradi svetovne trgovinske politike in geopolitičnih napetosti, ter da ECB ni zavezana k vnaprej določeni poti razvoja obrestnih mer. To pomeni, da gibanja obrestnih mer, še posebej na dolgi rok, ni možno predvideti.

2. Slovenski finančni sistem je odporen. Kljub temu …

Slovenski finančni sistem ostaja stabilen in odporen proti sistemskim tveganjem, kar je potrdila tudi viceguvernerka Banke Slovenije, mag. Tina Žumer. Kljub temu pa je zaradi možnosti hitrega prenosa zunanjih šokov in povečane izpostavljenosti kibernetskim tveganjem treba ohraniti previdnost.

Bančni sistem je po veliki finančni krizi doživel pomembne prilagoditve, ki so okrepile njegovo odpornost, medtem ko makrobonitetna politika Banke Slovenije ostaja osredotočena na ohranjanje stabilnosti in spodbujanje premišljenega upravljanja kapitala in likvidnosti.

3. »Dostop do svežega kapitala za slovenska podjetja je trenutno dražji, vendar ne težji.«

Odločitve ECB neposredno vplivajo na stroške financiranja v evroobmočju, kar se odraža tudi v Sloveniji. Kot pojasnjuje mag. Matej Mazi, CFA pri NLB Skladih, se »spremembe referenčnih obrestnih mer prenašajo v EURIBOR, zahtevane donosnosti obveznic ter kreditne pribitke, kar neposredno vpliva na ceno bančnih posojil in izdajo dolžniških instrumentov. Višje obrestne mere pomenijo višji strošek kapitala, zato manj investicijskih projektov dosega zahtevano donosnost, podjetja pa investicije pogosteje odlagajo ali zmanjšujejo njihov obseg.«

Podjetja z bolj stabilnim poslovanjem imajo še vedno dostop do kapitala, medtem ko so manj stabilna podjetja izpostavljena dražjim pogojem ali omejenemu dostopu do financiranja. Finančni svetovalec Dejan Kaligaro iz podjetja Unija ETL pojasnjuje:

»Dostop do svežega kapitala za slovenska podjetja je trenutno dražji, vendar ne težji. Kljub višjim stroškom financiranja podjetja še vedno dostopajo do kapitala, vključno z alternativnimi mehanizmi, kot so subvencionirani krediti.«

Poleg tega ECB vpliva na kreditne standarde bank, ki v obdobjih negotovosti postanejo previdnejše in zahtevajo boljša zavarovanja ter zvišajo pribitke. »To je še posebej pomembno za mala in srednje velika podjetja, ki so močno odvisna od bančnega financiranja in imajo omejen dostop do kapitalskih trgov,« pojasnjuje Mazi.

4. Investicijske odločitve bodo selektivnejše

Čeprav so obrestne mere danes višje kot pred letom 2023, nizkih obrestnih mer, ki smo jih bili deležni v postcovidnem obdobju, po mnenju vodje projekta Investutor.si Branka Železnika ni pričakovati:

»Današnje obrestne mere za posojila v višini med 3,5 in 5 odstotki so povsem normalne in zdravim podjetjem ne predstavljajo ‘finančne cokle’.

Finančno stabilna podjetja z jasno strategijo in zdravim poslovanjem bodo tudi v prihodnje brez težav pridobila finančna sredstva. Bolj tvegana podjetja pa se bodo, kot vselej, soočila z občutno dražjimi pogoji ali celo omejenim dostopom do finančnih sredstev oziroma kapitala.«

Železnik ob tem dodaja, da v takih pogojih investicijske odločitve postanejo bolj selektivne:

»Projekti morajo imeti višjo pričakovano donosnost, da upravičijo dražje financiranje, če ECB dvigne ali obdrži visoke obrestne mere.

V takih pogojih podjetja več pozornosti namenjajo lastnim virom financiranja, optimizaciji denarnih tokov in skrbnejšemu upravljanju dolga.

Slednje za domača podjetja pravzaprav ne pomeni velikega prilagajanja, saj so naša podjetja v povprečju vodena zelo konservativno in so manj zadolžena. Pri nas velja rek: ‘Mi smo dobro podjetje, ker nismo zadolženi.’ To pa ni vedno res. Višje obrestne mere zahtevajo previdnejše upravljanje dolga in denarnih tokov.«

5. Raznolikost virov financiranja: bančni krediti, kapitalski trgi in notranji viri

Branko Železnik opozarja, da restriktivna denarna politika in njen vpliv na različne vrste posojil najbolj prizadene posojila s spremenljivo obrestno mero, vezano na EURIBOR, kar otežuje natančno načrtovanje denarnih tokov in poslovanja. Za podjetja so zato primernejša posojila s fiksno obrestno mero, ki zagotavljajo stabilne stroške financiranja.

Izpostavlja tudi pomen poznavanja kapitalskih trgov kot dodatnega vira financiranja. Čeprav so bančni viri sicer najcenejši, banke zahtevajo visoke oblike zavarovanj, zato podjetja brez dovolj lastnih sredstev pogosto posegajo po finančnih instrumentih in vrednostnih papirjih. Dejan Kaligaro dodaja, da so se večje investicije za širitev kapacitet zaradi nestabilnega makroekonomskega okolja in pogostih zakonskih sprememb umirile.

Interno financiranje z zadržanimi dobički ostaja stabilen vir, a lahko omejuje hitrost rasti podjetij, saj podjetja, ki vse investicije financirajo izključno iz lastnih dobičkov, pogosto niso izrazito ambiciozna. To lahko dolgoročno vodi v zaostajanje za kapitalsko bolj podprtimi konkurenti.

Ob tem Matej Mazi dodaja, da je lastniško financiranje, kot so dokapitalizacije in zasebni kapital, trenutno omejeno zaradi previdnosti lastnikov in negotovosti na trgu:

»Na domačem trgu za zdaj ni zaznati izrazitejšega interesa podjetij za dokapitalizacije ali javne ponudbe delnic. To kaže na previdnost lastnikov in omejene ambicije po širši kapitalski ekspanziji.«

Kot primer dobre prakse pa izpostavlja Hrvaško, ki je v zadnjem obdobju uspela izkoristiti razmeroma ugodne makroekonomske kazalnike in stabilno poslovno okolje za aktivacijo kapitalskega trga. V zadnjem letu so podjetja, kot sta Tokić in Žito, uspešno izvedla prve javne ponudbe delnic, kar kaže na večje zaupanje vlagateljev in pripravljenost za nastop na kapitalskem trgu. Te ponudbe krepijo domači trg, povečujejo transparentnost, širijo lastništvo in podjetjem omogočajo dolgoročni razvojni kapital brez dodatne zadolženosti.

6. Znižanje depozitne obrestne mere ECB ni izključno, a to …

Matej Mazi opozarja, da tržni udeleženci za letošnje leto ne pričakujejo znatnega znižanja depozitne obrestne mere ECB, čeprav bi do manjšega znižanja lahko prišlo:

»Inflacija v evroobmočju je okoli 1,7 odstotka, kar odpira prostor za bolj sproščeno denarno politiko. Zaradi trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko se del kitajskega izvoza preusmerja v Evropo, kar pritiska na zniževanje cen.

Vendar inflacija ni edini dejavnik. Gospodarska rast v EU ostaja nizka, javnofinančne težave v nekaterih evropskih državah in visoka regulacija pa omejujejo okrevanje.

Verjetnost podporne denarne politike ECB je zato v nadaljevanju leta večja. Kljub temu pa znižanje depozitne obrestne mere za 0,25 odstotka samo po sebi ne bo bistveno pocenilo financiranja za slovenska podjetja, saj bi za resnično znižanje stroškov dolžniškega kapitala morali znižati tudi kreditne pribitke, to pa je odvisno od stabilnejše davčne politike, dodatnih ukrepov za spodbujanje rasti in večje konkurenčnosti bančnega sektorja.«

Dodaja, da bodo banke še naprej pozorne na boniteto podjetij, stabilnost denarnih tokov in panožno izpostavljenost, pri čemer bodo podjetja, ki jih ogroža kitajski uvoz, verjetno plačevala višje pribitke.

7. Koliko bi podjetja lahko privarčevala?

Na podlagi analiz Banke Slovenije in ECB lahko pričakujemo le rahlo pocenitev financiranja v letu 2026. Mazi pojasnjuje: »Če ECB zniža depozitno obrestno mero za 25 bazičnih točk, bi se to prek EURIBOR-ja preneslo tudi na spremenljive obrestne mere kreditov podjetij. Pri podjetju z 10 milijoni evrov kredita bi to prineslo od nekaj evrov do 25.000 evrov letnega prihranka pri obrestih.«

A opozarja, da ključni dejavnik ostajajo kreditni pribitki:

»Če se makroekonomsko okolje ne izboljša ali če se tveganja v posameznih panogah povečajo, se lahko pribitki ohranijo na trenutnih ravneh ali celo nekoliko zvišajo. V tem primeru bi se učinek nižjih referenčnih mer delno ali v celoti izničil.«