Nacionalni program za umetno inteligenco: Zorko ga hvali, Cergol pa graja

A: Hvala: kaj nacionalni program 2030 za UI prinaša podjetjem?

Predsednik Digitalne koalicije (digitalna.si) Igor Zorko pojasnjuje, da je umetna inteligenca (UI) za mala in srednja podjetja (MSP) predvsem orodje oziroma pospeševalnik produktivnosti in konkurenčnosti; to pomeni manj rutine, hitrejše procese, boljše odločitve in bolj personalizirano prodajo ter podporo strankam.

Dodaja, da država razvoj in uporabo umetne inteligence po tem programu podpira z več ukrepi, kjer sta za MSP ključna dva, in sicer:

• Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI), ki je že začel delovati, in
• Nacionalna strategija za umetno inteligenco 2030 (NpUI 2030), ki je v sprejemanju.

Program NpUI 2030 za MSP po Zorkovih besedah prinaša pet ključnih koristi:

1.  Enotna vstopna točka in podporno okolje za MSP

Država MSP-jem zagotavlja jasen in preprost vstop v UI: informiranje, usmerjanje, pomoč pri prvih korakih in povezava do pravih storitev. S tem se zmanjšata razdrobljenost podpore in izguba časa pri iskanju pravih informacij.

2.  Kompetence in praktično uvajanje – od osnov do naprednih primerov

KCUI izvaja usposabljanja, delavnice, primere iz prakse in ciljno svetovanje. MSP dobijo orodja za izbiro primerov uporabe, oceno ROI in organizacijo uvajanja.

3.  Dostop do preverjenih rešitev, ponudnikov in dobrih praks

Država prek KCUI zagotavlja preglednost trga: katalog rešitev in ponudnikov, referenčni primeri in najboljše prakse.

4.  Varna in skladna raba UI – manj regulatornega strahu

MSP prek KCUI in regulatornih peskovnikov pri AKOS-u dobijo praktično podporo pri razumevanju zahtev (EU AI Act, etika, razložljivost).

5. Tehnološka suverenost kot konkurenčna prednost in slovenščina

Nacionalna strategija za umetno inteligenco 2030 poudarja lastne zmogljivosti (podatki, računska moč, jezikovne tehnologije) ter skrb za slovenski jezik in kulturo, pri čemer bo nacionalna inferenčna infrastruktura omogočila varen in cenovno ugoden dostop do naprednih modelov UI, zlasti za MSP in javni sektor.

Zorko največje učinke NpUI 2030 napoveduje v panogah z veliko podatki in ponavljajočimi se postopki (trgovina, logistika, proizvodnja, finančne in poslovne storitve, IKT), kjer lahko UI hitro poveča učinkovitost in kakovost. Hkrati bo UI okrepila inovacije in olajšala internacionalizacijo. Panoge z nižjo digitalizacijo bodo napredovale počasneje, a bodo pod pritiskom konkurence, zato so ključni dvig digitalnih kompetenc in urejeni podatki, dodaja Zorko.

b) Graja: bodo imeli koristi le tisti, ki »živijo« od države«?

Do predloga oziroma strategije NpUI 2030 pa je kritičen Boris Cergol, strokovnjak za UI. Pravi, da je ta zastarela še pred sprejemom, podobno ali še huje, kot je bila njena predhodnica.

»Temelji na zgrešenem konceptu ‘tehnološke suverenosti’, ki je za majhno državo, kot je Slovenija, boleča iluzija.

Namesto da bi gradili na ramenih velikanov, torej uporabljali najboljše svetovne modele, v katere so bile vložene stotine milijard dolarjev (žal pa ne tudi evrov), se zatekamo k protekcionizmu in sanjamo o lastnih suverenih modelih, ki bodo neizogibno tehnološko inferiorni. Dokument je poln birokratskega leporečenja in daje prednost regulaciji pred inovacijo,« je kritičen Cergol.

Ob tem opozarja, da bodo od strategije največ imeli tisti, ki »živijo od države, ne nujno tisti, ki ustvarjajo tržno vrednost«.

Po njegovem mnenju dokument prinaša pet domnevnih »koristi«:

1. Javni posli za domače IT dobavitelje: razpisi za digitalizacijo javnega sektorja favorizirajo lokalne izvajalce.
2. Državna računska infrastruktura: dostop do superračunalnika ob več birokracije in manj fleksibilnosti kot v oblaku.
3. Subvencije za razpisno spretne: vavčerji in nepovratna sredstva nagrajujejo poznavanje postopkov, ne nujno inovativnosti.
4. Razcvet regulatornega svetovanja: več pravil pomeni več posla za pravnike in svetovalce.
5. Financirani akademski projekti: razvoj slovenskih jezikovnih modelov z omejeno tržno vrednostjo.