Napad na Iran: 3 scenariji na finančnih trgih

Pozabite na drobne grafe. Pred nami so trije scenariji, ki bodo določali usodo vaših portfeljev.

Scenarij 1: Kratkoročni hrup (nekaj tednov)

V tem primeru bi bile vojaške tarče uničene, čemur v tednu ali dveh po začetku spopada sledi hitra umiritev ali de facto prekinitev ognja. Iransko povračilo bi ostalo le pri ostrih besedah in nekaj dronih, predvsem zato, da ohranijo držo pred domačo javnostjo.

Posledično bi nafta doživela le kratkoročen skok za približno 10 do 12 dolarjev, nato pa bi se hitro vrnila pod 80 dolarjev za sodček. Svetovno gospodarstvo bi izgubilo zgolj 0,1 odstotne točke rasti. Trgi bi ta dogodek obravnavali kot običajen geopolitičen »hrup«, indeks S&P 500 pa bi nadaljeval svojo pot proti 7.500 ali celo 8.000 točkam, kot sta na začetku meseca optimistično napovedovala J.P. Morgan in Deutsche Bank. To bi bil scenarij hitrega in mehkega pristanka.

Scenarij 2: Enomesečna popolna blokada Hormuške ožine

Svet se v tem primeru znajde v resnih logističnih težavah, saj je promet skozi ožino paraliziran polne štiri tedne. Cena nafte Brent se zasidra pri visokih 113 dolarjih za sodček. Globalna inflacija dobi pospešek za 0,3 do 0,6 odstotne točke v ZDA in Evropski uniji, kar centralne banke prisili, da zaustavijo ali celo prekličejo nižanje obrestnih mer.

Gospodarska rast se upočasni, Evropa drsi po robu recesije, azijske države, ki so izjemno odvisne od zalivske nafte, pa so v hudem krču. Delniški trgi doživijo ostro, a še vedno obvladljivo korekcijo, pri čemer postanejo absolutni zmagovalci tisti vlagatelji, ki so pravočasno parkirali denar v defenzivnih in energetskih delnicah.

Scenarij 3: »Večna vojna« (3 mesece ali več)

To je ekstremen in rušilen repni (tail-risk) scenarij. Iran iz eksistencialnega obupa minira ožino, uničuje infrastrukturo sosednjih držav (kot sta Savdska Arabija in ZAE) ter reaktivira ofenzivo v Rdečem morju.

Cena nafte Brent eksplodira na neverjetnih 185 dolarjev za sodček. Svetovna inflacija poskoči za 1,5 do 3 odstotne točke, realni prihodki gospodinjstev strmoglavijo, industrija pa se globalno zaustavi.

Svetovno gospodarstvo zdrsne v globoko in bolečo recesijo. Centralni bankirji so stisnjeni v kot; če dvignejo obresti, uničijo podjetja, če pa jih znižajo, razplamtijo hiperinflacijo. V tem kaosu preživijo le tisti, ki imajo kapital zaščiten v zlatu, obrambnem sektorju in dolgoročnih podjetjih z močnimi denarnimi tokovi.

Kako preživeti naslednje tedne?

Vstopili smo v obdobje, kjer stari priročniki ne veljajo več. Čas pasivnega kupovanja tehnoloških indeksov in upanja na konstantno dvoštevilčno rast je vsaj začasno minil. V naslednjih tednih bo trg izjemno nepredvidljiv, saj se bo vsaka novica z Bližnjega vzhoda neposredno odrazila na cenah energentov in posledično na delniških trgih.

Kaj to pomeni za vaš portfelj? Preprosto to, da je defenziva postala vaša najboljša ofenziva.

V tem obdobju je najpomembneje, da redno spremljate dogajanje in ohranite hladno glavo. Ne tvegajte preveč in se izogibajte nagonskemu kupovanju vsakega padca, saj se lahko hitro ujamete v past volatilnosti. Kapital bo mogoče bolj delal v kakovostnih naložbah in realni ekonomiji – industrijska podjetja, infrastruktura in energija ter obveznice, ki s privlačnimi donosnostmi ponujajo miren spanec. Zlato ostaja vaša zvesta zgodovinska varovalka pred norostjo geopolitike, medtem ko je bitcoin dokazal, da ob prvih znakih prave panike hitro izgubi tla pod nogami.

Svet se spreminja hitreje kot kadarkoli, zato bodite agilni, vendar ne vlecite nepremišljenih potez. Le tako boste to nevihto uspešno prebrodili.

Vsebina je iz rubrike Finančni pulz Nejca Apšnerja iz marčevske številke revije Podjetna Slovenija, ki izide že v ponedeljek. 

V njej boste lahko prebrali tudi o tem, kako je Slovenija finančno pripravljena na takšne geopolitične šoke.