Evropski kompas za konkurenčnost – kaj pa slovenski?

V tem novem petletnem mandatu namerava odpraviti pomanjkljivosti, ki zavirajo rast produktivnosti evropskega gospodarstva in zmanjšujejo njegovo globalno konkurenčnost.

Izhajajoč iz tega se Evropska komisija in država članice strinjajo, da Evropska unija potrebuje ambicioznejšo industrijsko politiko. Cilj je izkoristiti prednosti enotnega trga ter poglobiti njegovo delovanje, odpraviti obstoječe ovire, poenostaviti zakonodajna pravila ter tako prispevati k ugodnejšemu okolju za poslovanje podjetij.

Dodatno je Evropska komisija predstavila tudi Dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal), ki je neke vrste poslovni načrt za pospešitev razogljičenja in povečanje konkurenčnosti evropske industrije s spodbujanjem inovacij in okrepitvijo odpornosti EU. Osredotoča se na energetsko intenzivno industrijo in sektor čistih tehnologij.

Slovenski ukrepi za preprečitev selitve industrije?

Zaradi geopolitičnih sprememb in napetosti v globalnem merilu ter zaradi pospeševanja ambicij zelenega in digitalnega prehoda na MGTŠ prepoznavajo potrebo po tem, da: 

• povečajo ambicije industrijske politike in njenih ukrepov, saj želijo okrepiti slovensko industrijo in jo bolje podpreti pri naporih zelenega in digitalnega prehoda ter v  čim večji meri, 

• preprečijo njeno selitev iz Slovenije in Evrope. 

S tega vidika MGTŠ Dogovor za čisto industrijo ocenjuje kot dobro podlago, da evropsko in tudi slovensko industrijo spodbudijo na poti k razogljičenju ter okrepijo njeno konkurenčnost v globalnem merilu. Pri tem pa na ministrstvu pozivajo k pazljivosti, da cena zelenega prehoda ne bo privedla do deindustrializacije in selitve predvsem energetsko intenzivnih panog iz Evrope, še posebej tistih, ki jih je težko razogljičiti.

Nasprotno, treba si je prizadevati za:

• zaščito konkurenčnosti energetsko intenzivne industrije, ki proizvaja materiale za vse druge panoge vzdolž vrednostne verige ter se spopada z visokimi stroški energije in nelojalno svetovno konkurenco. Prav tako je treba:

• krepiti sektor čistih tehnologij, ki so ključne za zelenih prehod, konkurenčnost in razogljičenje na tehnološko nevtralen način z vsemi razpoložljivimi viri energije ter

• zagotoviti zanesljivo oskrbo s cenovno dostopno energijo. 

V ta namen MGTŠ proučuje akcijski načrt za cenovno dostopno energijo, ki ga je pred kratkim objavila Evropska komisija v okviru dogovora o čisti industriji.

Na podlagi nedavno sprejetih aktov Evropske unije za kritične surovine in neto ničelno industrijo pripravljajo podlage za spodbujanje oblikovanja strateških projektov za krepitev vrednostne verige kritičnih surovin ter za krepitev neto ničelnih tehnologij. S tem želijo prispevati tudi k zmanjševanju strateških odvisnosti Evropske unije in Slovenije od proizvajalcev iz tretjih držav na teh področjih.

• Spodbujajo tudi dostop slovenskih podjetij v projektih skupnega evropskega interesa (projekti IPCEI), saj s tem prispevamo h krepitvi strateških vrednostnih verig v Evropski uniji, in h 

• krepitvi položaja slovenskih podjetij v evropskih strateških vrednostnih verigah na področjih mikroelektronike, zdravja, oblačne in robne infrastrukture ter vodikovih tehnologij. 

Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.