Preberite tudi: Čiščenje in zaščita vrhunske kakovosti
Promocijsko besedilo
»Skoraj neverjetno je, kako moški blefirate. 😊«
Kako je kaj z vpisom deklet v podjetniške programe na GEA Collegeu?
Pri mlajših, ki prihajajo iz srednje šole, je deklet manj, okoli 40 odstotkov. V zadnjem obdobju delež deklet rahlo upada oziroma se precej spreminja od generacije do generacije.
Je to tudi za vas presenečenje?
Vsekakor. Zelo se trudimo privabiti dekleta, tudi v inkubator, kjer lahko razvijajo svoje ideje oziroma začenjajo svoje startupe. Žal pa je, ko gre za razvijanje lastnih podjetniških idej, 90 odstotkov fantov. Dekleta se za ta korak odločijo malo kasneje, kakih pet let po študiju.
Kako pa je na študiju MBA?
Še slabše. Fantov je več kot 70 odstotkov. Res pa je to v tistem starostnem obdobju, ko se dame začnejo posvečati družini, in to ni presenečenje. Bi si pa želeli večje ravnovesje med spoloma.
Preberite tudi: Zmanjšajte si stroške ravnanja z odpadki
Promocijsko besedilo
Kateri so razlogi za takšen negativen trend?
Podjetništvo je zagotovo bolj naporno in večji izziv kot odločitev za zaposlitev. Kdor kreira delovna mesta, potrebuje več odločnosti in poguma, pa tudi samozavesti. Morda se prav zato dekleta v zgodnjem obdobju ne odločajo toliko za podjetništvo. Kasneje, v zrelih letih, ko naberejo že dovolj izkušenj, si to morda bolj upajo.
Kakšne pa so razmere v drugih izobraževalnih ustanovah ali v tujini?
V preteklosti je bilo na univerzitetnih programih več deklet. V zadnjih letih pa mislim, da se je razmerje vsaj izenačilo, vendar točnih podatkov glede tega nimam.
Je prevladujoč razlog za te spremembe vse hujši tempo življenja?
Morda. Skoraj nemogoče je kombinirati družinsko življenje, podjetništvo in še izredni študij. Pri nas na izrednem študiju denimo fantje prevladujejo še bolj kot na rednem.
Vsako leto resno stopnjujemo tempo življenja. Postaja prehud. Iskanje ravnotežja med službo in zasebnim življenjem bo v prihodnje glavni izziv. Zato tudi nastajajo pobude, da bi se odklopili in bili popoldne brez telefona.
»Pri starejših podjetjih ni zaslediti veliko podjetnic. Pri srednje starih podjetjih jih je več. Pri zdajšnjih startupih pa spet prevladujejo fantje.«
Februarja smo izdali posebno številko Podjetne Slovenije o največjih podjetnikih na Slovenskem. Skoraj tretjina največjih 600 podjetij je v lasti podjetnikov, a med njimi je malo podjetnic. Kakšen pa je trend v družinskih podjetjih? Ali hčere v naslednji generaciji bolj prevzemajo vodenje podjetij kot v preteklosti?
Pri naših študentih se vidi, da vajeti v družinskem podjetju pogosto prevzemajo hčere, čeprav so podjetništvo študirali tudi sinovi. Ob mentorski podpori se že pri nas na fakulteti odločajo, da naredijo kak »spin off«, potem pa prevzamejo vodenje družinskega podjetja. Druge se za vodenje domačega podjetja odločijo takoj.
Pri starejših, velikih podjetjih res ni zaslediti veliko podjetnic. Pri srednje starih podjetjih jih je več. Pri zdajšnjih startupih pa v zadnjem obdobju spet prevladujejo fantje.
Ali se, glede na povedano, lahko zgodi, da se bo v prihodnje še več žensk odločalo za službo v menedžmentu, na pa toliko za podjetništvo?
Mislim, da je tako že zdaj. Vseeno je v menedžmentu lažje ločevati med službo in prostim časom. Ni bremena lastništva. Ni tolikšne skrbi, ali bo vsak mesec dovolj denarja za plače zaposlenih. Ekipe so navadno večje, nadomeščanja pa lažja. Pri podjetništvu je težje. Še posebej na začetku, ko je treba vložiti zelo veliko in so podjetja majhna.
Evropske študije pravijo, da imajo ženske manj podjetniških veščin kot moški. Se bodo takšni trendi nadaljevali?
Na te raziskave gledam z drugega zornega kota, ker žensko podjetništvo raziskujem tudi sama. Z eno mojih študentk sva preučevali ovire, zaradi katerih ženske ne vstopajo v podjetništvo. Pregledali sva zajeten nabor člankov in znanstvenih objav.
Menim, da ne gre toliko za pomanjkanje veščin, ampak bolj za to, da imajo ženske drugačne veščine in značajske lastnosti kot moški. Zato tudi drugače vodijo in komunicirajo.
Niso tako zelo odločne, niso tako zelo pogumne. Ne blefirajo. Pred odločitvijo trikrat premislijo. Manj tvegajo. Značajsko so drugačne. Imajo pa prednost, da določene naloge izpeljejo bolje, denimo zaradi organiziranosti, grajenja boljših odnosov in ustvarjanja nekonfliktnega okolja. A samokritičnost jih ovira pri tem, da bi se začele s čim ukvarjati.
Še vedno so močni tudi stereotipi; denimo, da je mesto ženske za štedilnikom.
»Študentka mi je rekla: ‘Če bom kot mama peljala otroka v McDonald’s, bom veljala za leno, pa čeprav bom ves dan v službi. Če ga bo peljal mož, pa bo car.’«
Še vedno?
Da. Ena od študentk mi je rekla: »Če bom kot mama peljala otroka v McDonald’s, bom veljala za leno, pa čeprav bom ves dan v službi. Če ga bo peljal mož, pa bo car.« Še vedno so nekateri predsodki zakoreninjeni, četudi se družba hitro razvija.
Ali se med spoloma razlikujejo tudi motivi za vstop v podjetništvo? So motivi pri ženskah drugačni?
So. Zelo visok motiv pri ženskah je družbena odgovornost. To se vidi po tem, da jih več dela v nevladnih organizacijah, socialnih podjetjih, v manj razvitih državah v kooperativah. Njihov čut za skupnost in okolje je izrazitejši.
Spodbude … Jih podjetnice res še potrebujejo? Mar ni malo podcenjujoče, da se ob številnih uspešnih podjetnicah o tem še vedno razpravlja?
Bolj pomembno kot spodbude je ozaveščanje, da ni razlik med moškimi in ženskami. Sama nasprotujem kvotam, saj lahko podjetje prav zaradi kvot dobi slabo delavko.
Nasprotujete ženskim kvotam …
Vsem kvotam nasprotujem.
Pred leti sem zasledil turško stranko, ki za volilne namene ni uporabljala pravila ženskih kvot, ampak pravilo spolnih kvot. Vsaj 40 odstotkov kandidatov je moralo biti moških ali žensk. Kaj pa menite o takšnih kvotah?
To je bolje. Pomembno je, da razbijemo stereotipe in ovržemo mite, zaradi katerih so ženske pogosto zadržane. V današnjem svetu je namreč treba vsako priložnost izkoristiti. Nikoli ne veste, kdaj se vam to vrne.
Ali je morda le kanček resnice v siceršnjem stereotipu, da so moški boljši improvizatorji, ženske pa boljše organizatorke?
Je, zagotovo. Skoraj neverjetno je, kako moški blefirate. 😊 Celo če bi bilo treba iti na Mars, bi rekli, da to znate izpeljati. Dekleta res ravnajo drugače.
Kako bo v naslednjih 10 do 20 letih: bo podjetnic več ali manj?
To je težko vprašanje. Po značaju sem optimistka, ampak glede na to, kako ravnamo z našo deželo, gospodarstvom in mladimi, nisem ravno optimistična. Če teh trendov ne bomo hitro obrnili s prilagoditvijo izobraževanja prednostnim pričakovanjem mladih, z bolj prilagodljivo delovno in davčno zakonodajo, bo težko. Tudi te ovire vplivajo na to, da se dekleta manj odločajo za podjetništvo.
Ali ste tudi vi trikrat razmislili, ko ste se odločali za vstop v podjetništvo?
Ne, ker sem v tem pogledu malo drugačna. Predvidevam, da imam veliko »moških« lastnosti .😊Odločam se hitro. V takih primerih ne razmišljam in ne analiziram veliko. Čez prst, intuitivno, ocenjujem, kaj se bo izšlo in kaj ne.
Ali tudi tako blefirate kot moški? 😊
Manj, a včasih tudi, če je potrebno. 😊
Če se ozrete na začetke podjetniške poti: je bilo prav, da ste se tako odločali?
Da. To priporočam tudi drugim dekletom in ženskam. Sicer je naporno, ampak prinaša drugačno svobodo. Sama denimo ne prenesem šefov. Rada ustvarjam nekaj novega in se zadeve lotim s strastjo, kot se zdi prav meni. To sem ugotovila že zelo zgodaj.
Za takšne ljudi je to najboljša rešitev. Vsi, ki trpijo, ker imajo šefe, naj poskusijo kreniti na svojo pot. To je edini način, da niste vsak dan slabe volje. Svet je velik. Pojdite v svet in poskusite.
Sorodni prispevki
