Profesionalni prijatelj ali odstranjevalec slabih spominov?
Večine poklicev v prihodnosti si danes ne znamo niti predstavljati. Tako kot si na primer v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja niso mogli predstavljati poklica oblikovalca spletnih strani, pravijo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).
Ampak to bo naša nova realnost. Prišli bodo novi poklici, za katere najbrž še lep čas ne bo mogoče dobiti formalne izobrazbe. In izginili bodo nekateri stari. Preverili smo, kakšni bodo poklici prihodnosti.
5 vprašanj o poklicih prihodnosti
Poiskali smo odgovore na pet vprašanj o poklicih prihodnosti.
1. Kateri so poklici prihodnosti?
Tudi poklici prihodnosti, torej tisti, ki se šele izumljajo, niso tako daleč. Statistika nas pušča odprtih ust. Zaradi novih tehnologij ter ob naraščajočih življenjskih stroških in počasni gospodarski rasti naj bi v naslednjih petih letih izginilo 14 milijonov poklicev, navaja poročilo Future of Jobs Report 2023 Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum). V raziskavi so sodelovala 803 podjetja, ki skupno zaposlujejo več kot 11,3 milijona delavcev v 27 panogah po vsem svetu.
Promocijsko besedilo
Delodajalci pričakujejo, da bo v naslednjih petih letih nastalo 69 milijonov novih delovnih mest, navaja poročilo. Po drugi strani naj bi jih 83 milijonov izginilo. Posledica tega bo neto zmanjšanje delovnih mest za 14 milijonov oziroma za dva odstotka trenutne zaposlenosti, še navaja poročilo.
Še več, kar 85 odstotkov poklicev, ki bodo obstajali v letu 2030, sploh še ni bilo izumljenih, navaja poročilo, ki ga je objavilo podjetje Dell Technologies, pripravila pa Institute For The Future (IFTF) ter panel 20 tehnoloških, poslovnih in akademskih strokovnjakov z vsega sveta.
Spremembe bodo tako hitre, da se bodo ljudje učili »v trenutku« z uporabo novih tehnologij, kot sta obogatena resničnost in virtualna resničnost. Sposobnost pridobivanja novega znanja bo dragocenejša od znanja samega, napoveduje poročilo.
Novi poklici bodo nastali v panogah prihodnosti, ki že danes generirajo največ novih delovnih mest: nanotehnologija, medicina, biotehnologija, virtualna resničnost, Iot, krožno gospodarstvo, robotika, industrija dronov, e-mobilnost in trajnost, našteva Laura Smrekar: »Po najnovejšem poročilu, ki so ga marca 2023 objavili ekonomisti svetovalne družbe Goldman Sachs, bi umetna inteligenca v naslednjih letih lahko nadomestila do 300 milijonov delavcev po vsem svetu. Po napovedih bo 18 odstotkov vsega dela avtomatiziranega.«
Strokovna vodja eŠtudentskega servisa Vesna Miloševič Zupančič našteva nekaj poklicev, ki se jih napoveduje globalno:
- agent za človeške organe
- specialist za katastrofe
- profesionalni prijatelj
- psihoterapevt za smrt
- profesor za socializacijo in druženje
- odvetnik za virtualno lastnino
- semenski kapitalist v kmetijstvu
- geoinženir za upravljanje vremena in rastlin
- inženir za selitve živali
- organizator zasebnega življena
- svetovalec za osebno produktivnost in organizacijo časa
- specialist za zasebnost
- urbani agronom
- flebotomist
- genetski svetovalec
- odstranjevalec slabih spominov/amnezijski kirurg
2. Katere nove poklice že poznamo?
Na katerih področjih so predvideni oziroma se že opažajo novi poklici? Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo našteva naslednja:
Genetsko inženirstvo in biotehnologija
Razvoj novih materialov
kjer bodo poleg specialistov razvijalcev, inženirjev in raziskovalcev svoje mesto našli tudi družboslovci (etiki, psihologi in antropologi na področju umetne inteligence).
big data, nove tehnologije, razvoj aplikacij, računalniško programiranje in razvoj programske opreme, kibernetsko varnost ter obogateno resničnost na različnih področjih, kot so zdravstvo (HealthTech), HRM, kmetijstvo in gradbeništvo.
(zeleni poklici) na vseh področjih: kvaliteta prsti in vode, zelena proizvodnja, avtomobilska industrija, eko turizem, eko moda …
potreba po profilih, ki bi imeli dodatna znanja za oblikovanje in izvajanje kvalitetnega ter interaktivnega e-izobraževanja/učenja, pri čemer gre za poznavanje uporabe različnih orodij in platform. Takšni poklici so: učitelj specialist za izvajanje e-učenja, e-mentor, ki študentom pomaga pri uporabi novih tehnologij, strokovnjak za pripravo spletnih tečajev, strokovnjak za uporabo UI v izobraževanju, strokovnjaki, ki bodo razvijali metode za pravično in kakovostno e-ocenjevanje, specialisti, ki bodo skrbeli za varnost in zasebnost podatkov in podobno).
novi poklici so vezani predvsem na trajnostni vidik (zmanjšanje vpliva prometa in celotne oskrbovalne verige na okolje), optimizacijo stroškov in procesov dela, uporabo IKT v različnih oblikah prevoza, kot so letalstvo, pomorstvo, cestni in železniški promet (geomatiki, gis analitiki, uporaba različnih digitalnih orodij, ob pomoči katerih vemo, kje lovi ribiška ladja in ali lovi na ekološki način), digitalizacijo in avtomatizacijo denimo skladišč, kjer je trend uporaba AMR-robotov, in podobno. To so na primer strokovnjak za upravljanje zalog v oskrbovalnih verigah, podatkovni analitik in podatkovni rudar v logistiki, strokovnjak za AI in kibernetsko varnost v logistiki, strokovnjak za upravljanje in nadzor dronov v logistiki (verjetno bomo v prihodnosti potrebovali nekakšne dispečerje in kontrolorje leta – kot na letališčih) ter strokovnjak za trajnost in okoljevarstvo v logistiki.
klasični (zdravnik, medicinska sestra), fizioterapevt, delovni terapevt, gerontofizioterapevt, področje duševnega zdravja (nevropsiholog, klinični psiholog, osebni svetovalec, terapevt, coach).
digitalni oblikovalci in umetniki, razvijalci vsebin za virtualno resničnost.
strokovnjaki za integracijo, strokovnjaki za relokacijo.
Med čisto nove poklice danes uvrščamo denimo specialiste/strokovnjake za trajnost oziroma trajnostno poslovanje, različne specialiste in strokovnjake za umetno inteligenco ali kibernetsko varnost, blogerje, vplivneže, strokovnjake za AI in strojno učenje, okoljevarstvenike, hekerje rasti, strokovnjake za uporabniško izkušnjo in specialiste za vplivnostni marketing, navaja Laura Smrekar.
Med študentskimi deli pa na eŠtudentskem servisu opažajo tiktokerje, vplivneže, podatkovne rudarje, tiste, ki delajo z umetno inteligenco (denimo s ChatGPT, programiranje, grafično oblikovanje, elektrotehnična dela), WEB3 in kripto ter rehabilitacijske pedagoge.
Eden od najnovejših poklicev, ki se je pojavil s tem, ko je zaživel ChatGPT, je denimo AI Whisperer (šepetalec/spodbujevalec AI), dodaja Laura Smrekar:

»Je tisti, ki zna UI zastavljati prava vprašanja, identificirati napake in skrite zmogljivosti UI. Daje povratne informacije in navodila razvijalcem in inženirjem AI o tem, kako izboljšati kakovost in funkcionalnost AI-sistemov. Lahko ima katerokoli izobrazbo, mora pa imeti dobro razvite številne mehke veščine. Prednost lahko sicer ponekod predstavlja osnovno tehnično znanje programiranja in AI-tehnologije.«
Kaj pa zaslužki? Smrekarjeva pojasnjuje, da je nemogoče izpostaviti konkretne številke za nove poklice: »Ker bo šlo za nove poklice, po katerih bo največ povpraševanja, bodo tudi plače višje.«
3. Kakšne bodo potrebne kompetence?
Za večino tovrstnih novodobnih poklicev v Sloveniji še ne obstajajo izobraževalni programi. Za tiste, pri katerih je zadnjih nekaj let opazno tudi povpraševanje na trgu, pa so že organizirani samostojni študijski programi (kibernetska varnost, naravovarstvena biologija, snovanje vizualnih komunikacij, zakonska in družinska terapija) ali pa so vsebine vključene v obstoječe kurikulume, opaža Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo:

»Tudi pri nas, še bolj pa v tujini, je opazno vedno več multidisciplinarnih študijskih programov: gospodarsko geoinženirstvo, biopsihologija, upravna informatika, biosistemsko inženirstvo, bioinformatika, multimedija, menedžment v športu, digitalna humanistika, vojaški modul, digitalno jezikoslovje in podobno.«
Toda tujina nas po tem prekaša. Vedno več mladih se zato spogleduje s študijem v tujini, kjer lahko združijo zanimanje za psihologijo in marketing ali ekonomijo ter tehnološki menedžment ali pa pridobijo specialistična znanja z dotičnega področja, dodaja. Slovenija je ena redkih držav, ki nima vzpostavljenega študija s področja razvoja kariere, čeprav poklic glede na rezultate Poklicnega barometra spada med deficitarne, še pravi Vesna Miloševič Zupančič:

»Za poklice prihodnosti velja, da bodo imeli zaposleni vzpostavljene temelje znanja s področja sorodnih študijev, nato pa bodo znanje in kompetence nadgrajevali z neformalnim učenjem, učenjem ob delu, študijem v tujini in podobno.«
Gre za zelo deficitarne kadre, ki jih je na trgu dela malo, opozarja Laura Smrekar.
O čem konkretno govorimo? Vzemimo specialiste za vplivnostni marketing. Kakšne veščine in znanja mora imeti, nam je povedala Laura Smrekar:
»Dober strokovnjak na tem področju dela mora imeti odlično razvite komunikacijske veščine. Znati mora jasno in učinkovito komunicirati z različnimi internimi in eksternimi deležniki. Biti mora radoveden in redno spremljati trende. Dobro mora imeti razvite tudi analitične veščine, da lahko učinkovito analizira podatke, meri uspešnost kampanj in optimizira strategije. Biti mora kreativen in inovativen, da lahko oblikuje privlačne vizualne komunikacije. Prav tako mora imeti veščine vodenja in upravljanja projektov – načrtovanja in organiziranja kampanj ob upoštevanju časovnih rokov in virov. Imeti mora dobro razvito sposobnost prilagajanja na spremembe in večopravilnosti hkrati. Pomembni so tudi veščina učinkovite gradnje in vzdrževanja kakovostnih odnosov, prilagodljivost in hitro učenje.«
4. Za mlade bo to mačji kašelj …
Že danes strokovnjaki napovedujejo, da bomo do konca delovne kariere zamenjali do pet ali celo sedem poklicev, ne le delovnih mest, pravi Vesna Miloševič Zupančič: »To pomeni, da bo treba nadgraditi znanje, razviti nove veščine in kompetence ali pa celo pridobiti nove/dodatne (formalne) kvalifikacije.«
Za mlade to ne bo nič nenavadnega, saj ne iščejo in si niti ne želijo ene službe do konca življenja ter imajo pozitiven odnos do učenja. Želijo si širine, preizkušanja različnih delovnih mest in položajev, zato že v času šolanja oziroma študija iščejo delodajalce, ki jim omogočajo širitev znanja in razvoj kompetenc ter tudi možnost napredovanja. Pri tem gre tako za klasično napredovanje po lestvici navzgor kot za rotacije na delovnem mestu, širjenje ali menjave področja dela, razmišlja Vesna Miloševič Zupančič.
5. Kaj pa za starejše?
Želim si in upam, da leta ne bodo več ključni dejavnik vitalnosti posameznika, pravi Laura Smrekar: »Pomembne so posameznikova proaktivnost, želja do učenja in raziskovanja ter razvojna miselnost (growth mindset), kar pa ni vezano na našo letnico rojstva.« Glede na to, da je Slovenija država EU z najhitreje starajočo se populacijo in delovno silo, bomo »prisiljeni« delati dlje in hkrati drugače, opozarja: »Tako bomo pripadniki prav vseh generacij opravljali dela, po katerih bo največ povpraševanja.«
Poklici prihodnosti torej niso rezervirani izključno za mlajše generacije, imajo pa slednji pri poklicih, ki so zelo vezani na razvoj novih tehnologij, vsekakor prednost. Priložnosti, da se preusmerimo na nova področja in nove poklice, bomo imeli vsi, je optimistična Smrekarjeva.
Kateri poklici izginjajo?
Med poklici, ki so najbolj podvrženi tveganju avtomatizacije in s tem velikemu upadu delovnih mest, Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo našteva naslednje:
- telefonska prodaja
- administrativno osebje za obračun davkov
- revizorji
- računovodje
- knjižničarji
- zavarovalni cenilci
- avtomobilska zavarovanja
- športni sodniki in drugo športno osebje
- tajniki v odvetniških pisarnah, odvetniki
- strežno osebje v restavracijah, barih in kavarnah
- nepremičninski posredniki
- izvajalci v kmetijstvu
- administratorji
- tajniško osebje, razen v pravu, zdravstvu in na vodstvenih položajih
- kurirji in dostavljavci
Berite dalje
Med poklice v zatonu Laura Smrekar prišteva še skrbnike za vnos podatkov, knjigovodje, uradnike za izplačilo plač, poslovne sekretarke in tajnice, telefonske operaterje, poštne uslužbence/carinike. Med poklici, ki izumirajo, pa je tudi veliko obrtniških poklicev, denimo čevljarji, urarji, tapetniki, klobučarji, dežnikarji, graverji, ribiči in rudarji.
Kateri stari poklici so še vedno vroča roba?
Za nekatere poklice, čeprav veljajo za stare, ni bojazni. Za zdaj vse napovedi kažejo na to, da bodo avtomatizaciji najmanj podvrženi tisti poklici, kjer so v ospredju mehke veščine in kjer se delo ne ponavlja oziroma ni repetitivno, navaja Laura Smrekar: »Ustvarjalnosti, interakcije, empatije, sprejemanja kompleksnih odločitev in kritičnega razmišljanja vsaj za zdaj roboti in umetna inteligenca ne morejo nadomestiti. Govorimo o poklicih, kot so psihologi, zdravstveni delavci, menedžerji in znanstveni raziskovalci.«
Berite dalje
Na seznam najbolj varnih Maruša Goršak, svetovalka za karierno orientacijo uvršča naslednje:
- socialni delavci na področju mentalnega zdravja in zlorabe snovi
- koreografi
- zdravniki in kirurgi
- zdravstveni terapevti
- psihologi, terapevti
- zaposleni v kadrovskih službah
- analitiki računalniških sistemov
- antropologi in arheologi
- pomorski inženirji in pomorski arhitekti
- vodje prodaje
- izvršni vodilni kader
Čeprav se bodo velike spremembe dogajale hitro, kratkoročno, denimo v naslednjega pol leta, razpisov za poklicnega prijatelja še ne pričakujte. Raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo pripravljajo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), kaže, da bodo delodajalci v naslednjih šestih mesecih najbolj iskali voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, prodajalce, zidarje, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih ter čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike v uradih, hotelih in drugih ustanovah. Omenjeni poklici se že dalj časa pojavljajo v skupini deficitarnih, pojasnjujejo.
Primeri pričakovanj delodajalcev za študentska dela za sodobne poklice
Kaj vse morajo znati študenti, ki se prijavljajo na delovna mesta za sodobne poklice?
Obvladanje snemanja in urejanja videovsebin, dobro poznavanje trendov na družbenih omrežjih, izkušnje pri izdelavi videovsebin, občutek za kreativno izražanje, ustvarjalnost, inovativnost, zmožnost razmišljanja in iskanja rešitev zunaj okvirov.
Delodajalci iščejo osebe, ki že imajo videoposnetke na Instagramu, Tiktoku ali Youtubu ter včasih tudi strokovno znanje z določenega področja. Tako so pred kratkim iskali osebo, ki bo zadolžena za pripravo zanimivih in poučnih spletnih vsebin na področju fizioterapije in rehabilitacije na družbenih omrežjih (Instagram, TikTok, Facebook). V tem primeru je seveda prednost, da ima posameznik/-ca tudi izobrazbo ustrezne smeri (zdravstvo, fizioterapija, kineziologija, delovna terapija).
Zaradi zahtev delovnega mesta (izvajanje podatkovnih analiz, priprava poročil, znanje iz matematike in statistike, znanje Excela ter aktivno znanje angleščine, zaželeno poznavanje SQL-poizvedb) je zaželeno, da kandidati prihajajo iz študijskih smeri matematika, računalništvo, informatika ali podobno.
Pomembno je znanje angleščine, zmožnost ustvarjanja vsebin, povezanih s kriptovalutami (ta znanja so posamezniki večinoma pridobili v okviru neformalnega izobraževanja in lastnega raziskovanja), poznavanje družbenih omrežij Twitter, FB, Instagram, TikTok; dobro poznavanje novičarskih spletnih strani, ki pišejo o kriptovalutah in kriptotrgu (zopet lasten interes, informalno učenje), poznavanje kriptotehnologij.
Vir: Vesna Miloševič Zupančič, eŠtudentski servis
Sorodni prispevki