Nova pravila v dobavnih verigah z Nemčijo
S 1. 1.2023 je Nemčija sprejela Zakon o dolžnostih skrbnega ravnanja v dobavnih verigah. Njegovi učinki so pomembni tudi za slovenska podjetja.
Zakaj je nemški zakon pomemben za Slovenijo?
Zakon o dolžnosti skrbnega ravnanja v dobavnih verigah (LkSG) ureja odgovornost nemških podjetij glede spoštovanja človekovih pravic in okoljevarstvenih vprašanj v globalnih dobavnih verigah, pojasnjuje Katja Stadler, direktorica podjetja Deslo – AHK:
»Velja za podjetja, ki imajo glavni organ upravljanja, glavni sedež ali podružnico v Nemčiji in tam praviloma zaposlujejo vsaj tri tisoč delavcev.« S 1. 1.2024 bo zakon začel veljati tudi za podjetja, ki v Nemčiji zaposlujejo vsaj tisoč delavcev. Zakaj je to pomembno za Slovenijo?
Vsa podjetja, ki poslujejo z nemškimi podjetji in so člen v dobavnih verigah s prej omenjenimi nemškimi podjetji, bodo prav tako morala spoštovali ta zakon, če bodo želela še naprej ostati v verigah.
V resnici zakon ne prinaša nič novega, česar v Sloveniji ne bi že poznali ali upoštevali. Pri nas že zdaj upoštevamo standarde Evropske unije, tako da novih zahtev ne bo, pojasnjuje Katja Stadler:
»Gre namreč za to, da podjetja upoštevajo okoljske standarde, izvajajo in upoštevajo varnost pri delu ter določila, da ne smejo delati otroci, da so nadure omejene, da je način prekinitve delovnega razmerja vnaprej dogovorjen, in podobno.« S tem ne bomo imeli težav, ker imamo že zdaj delavcem prijazno zakonodajo, dodaja Stadlerjeva.
6 pravil za poslovanje z Nemčijo
Toda čeprav podjetja že spoštujejo pravila, ta zdaj z nemškim zakonom postajajo bolj institucionalizirana. To pa pomeni tudi dodatne, predvsem birokratske zahteve. Poglejmo, kaj konkretno vas čaka:
Z vami bo navezal stik pooblaščenec za človekove pravice iz nemškega podjetja – to je oseba, odgovorna za izvajanje ukrepov v nemškem glavnem podjetju. Prek njega boste dobili navodila, kaj točno boste morali narediti.
V podjetju boste morali vsaj enkrat na leto preveriti, kje bi lahko prišlo do kršenja nemškega zakona, in tudi, na kakšen način boste to preprečevali. Gre za preventivne ukrepe, s katerimi boste preprečili kršitve zakona.
V primeru pritožbe proti neposrednim ali posrednim dobaviteljem bodo morala nemška podjetja ukrepati. Vaše podjetje bo moralo sodelovati z drugimi podjetji. Poleg tega boste morali omogočati in izvajati ukrepe šolanja in usposabljanja.
Škodljiva ravnanja, kjer so okoliščine že nastopile, bo treba odpraviti, kar ureja določba o popravnih ukrepih. Ukrepi morajo kršitve odpraviti v določenem časovnem okviru.
V zvezi s spoštovanjem zakona boste morali voditi in hraniti dokumentacijo. Poleg tega boste morali pripraviti letna poročila. Ta bodo morala biti objavljena najkasneje štiri mesece po zaključku poslovnega leta.
Vse, kar morate narediti, je, da sodelujete z nemškim podjetjem. Kazni zaradi nespoštovanja zakona ne morete dobiti, ker velja v Nemčiji, in ne pri nas. Lahko pa bi se zgodilo, da zaradi nespoštovanja nemško podjetje prekine sodelovanje. V nasprotnem primeru bi namreč tvegalo hude sankcije.
Zakon v Nemčiji za ves svet?
Zakon pa ne velja zgolj za dobavitelje v Sloveniji, ampak tudi za njihove dobavitelje, in tako se veriga nadaljuje naprej onstran meja. Poglejmo konkretno: če je slovensko podjetje dobavitelj nemškega, vendar določene komponente ali izdelke dobiva od svojega dobavitelja iz Bosne in Hercegovine, bo moralo tudi bosansko podjetje upoštevati nemški zakon.
Če veriga presega meje Evrope, bo zakon veljal tudi na drugih celinah, sicer dobavitelji ne bodo mogli obdržati posla. Tu bi se potencialno lahko zapletlo. Če so okoljska pravila in spoštovanje človekovih pravic logična v Evropski uniji, tega nikakor ne moremo trditi za ves svet. Pomislite na delo otrok ali pravice delavcev v Indiji ali na Kitajskem.
Ampak brez panike. To ne pomeni, da se bodo verige drastično skrajšale in zaključile v Evropi, miri Katja Stadler: »Gre zgolj za to, da nemška podjetja v verigi ne bodo mogla imeti dobaviteljev, ki ne bodo spoštovali človekovih pravic in okoljevarstvenih vprašanj.« Napoveduje, da sčasoma lahko pričakujemo dvig standardov na globalni ravni.
LkSG bo zagotovo največji izziv za tista podjetja, ki imajo dobavitelje iz tretjih držav, napoveduje Stadlerjeva: »Verjamemo, da je posel zanje pomemben in da se bodo raje, kot da bi ga izgubili, prilagodili in sprejeli nemška pravila igre.«
Zagotovo pa bo trajalo nekaj časa, do podjetja usvojijo določbe zakona in se navadijo na nov način dela.
Pravila in nov način dela, ki jih predpisuje LkSG, so pravzaprav neizogibni, ne glede na to, s katero državo boste poslovali.
Evropska komisija namreč načrtuje sprejetje in implementacijo predloga Direktive o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnostnosti in spremembi Direktive (EU) 2019/1937, ki ga je objavila 23. 2. 2023. Predlog vsebuje celo obširnejši nabor obveznosti in ukrepov kot LkSG, opozarja Katja Stadler.
Priložnost za slovenska podjetja?
To, da slovenska podjetja že zdaj spoštujejo določbe zakona, pa je lahko dobra priložnost za nova sodelovanja z Nemčijo, pravi Katja Stadler: »Opažamo že večje povpraševanje po slovenskih dobaviteljih.«
Slovensko-nemška zbornica 18. aprila prireja Dan slovensko-nemškega gospodarstva 2023: »Slovenija kot poslovna lokacija – izkoristimo priložnosti in oblikujmo našo prihodnost«. Osrednji gospodarski dogodek že tradicionalno soorganizirajo z IEDC – Poslovno šolo Bled.
Predstavniki slovenskega in nemškega gospodarstva bodo na dogodku spregovorili o zeleni transformaciji, energetski varnosti, trajnosti in izzivih poslovne lokacije. Torej o temah, ki so tesno povezane s pravili ESG.
Izhodišče predstavlja lokacijska študija, ki jo je v imenu Slovensko-nemške gospodarske zbornice pripravil Inštitut za nemško gospodarstvo v Kölnu (IW Consult).
Na podlagi približno 60 indikatorjev na šestih vsebinskih področjih (lokacija, infrastruktura, znanje, viri, stroški, trg) so Slovenijo primerjali s Češko, Slovaško, Madžarsko, Srbijo in Hrvaško kot tekmicami v regiji.
Več stroškov in več dela, toda lepši svet
V praksi torej zakon pomeni kar nekaj dodatnega dela, kar je njegova pomanjkljivost. To nalogo lahko prevzame nekdo od vaših zaposlenih, lahko pa nekoga zaposlite prav za to delovno mesto. Bistveno več bo birokracije, kar je še en minus.
Toda omenjena minusa imata močne argumente. Nemški zakon je namreč dobra spodbuda v smeri spoštovanja človekovih pravic in upoštevanja okoljskih standardov.
Sorodni prispevki
