Mini davčni leksikon 2023

Pred sprejetjem novega dohodninskega zakona (ZDoh-2AA) je bilo govora o zviševanju splošne olajšave do leta 2025, ko naj bi dosegla 7.500 evrov, pravi Katarina Ložar: »S 1. januarjem se je splošna olajšava dvignila na 5.000 evrov in tako bo tudi ostalo, brez postopnega višanja do leta 2025.«

Pri bruto plači 1.500 evrov bi se pri upoštevanju zvišane splošne olajšave neto plača zvišala za slabih 11 evrov, pojasnjuje Ložarjeva. Poleg tega se spreminja način izračuna dodatne splošne olajšave.

»Neobdavčena višina nadomestila za uporabo lastnih sredstev je po novem do 0,20 odstotka zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec,« pravi Nina Orehek Ručigaj.

Najvišja davčna stopnja v lestvici se poveča s 45 na 50 odstotkov, navaja Nina Orehek Ručigaj.

Za mlade do dopolnjenega 29. leta bo posebna olajšava zmanjševala davčno osnovo iz delovnega razmerja v višini 1.300 evrov. Pri bruto plači 1.500 evrov bi se pri upoštevanju posebne olajšave za mlade neto plača zvišala za slabih 20 evrov, pojasnjuje Ložarjeva.

Februarja 2023 bo znano, za koliko se bodo zvišali prispevki, ki so vezani na višino povprečne plače, pravi Katarina Ložar.

Z zadnjo spremembo Zakona o davčnem postopku se poenoti rok za plačilo predhodne akontacije dohodnine in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost – tj. na najpozneje 20. dan v mesecu za pretekli mesec, navaja Nina Orehek Ručigaj: »To daje možnost plačila predhodnih akontacij in prispevkov za socialno varnost z enim plačilnim nalogom.«

Enako se prestavi tudi rok za plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer na najpozneje 20. dan v mesecu za pretekli mesec. Orehek Ručigajeva dodaja: »Obe štejemo za dobri spremembi zaradi poenotenja roka in premika dneva za poročanje.«

Če ima samostojni podjetnik tako imenovani popoldanski s. p. in je brez zaposlenih, je do višine prihodkov 12.500 evrov obdavčen s 4-odstotno dohodnino. S prihodki od 12.500 evrov in vse do 50.000 evrov bo obdavčen z 12-odstotno dohodnino. S prihodki nad 50.000 evrov pa z 20-odstotno dohodnino, pojasnjuje Katarina Ložar.

Samostojni podjetnik (redni s. p.), ki ima prihodke do višine 50.000 evrov, je obdavčen s 4-odstotno dohodnino; s prihodki od 50.000 evrov do 100.000 evrov z 12-odstotno dohodnino; s prihodki nad 100.000 evrov pa z 20-odstotno dohodnino, še pojasnjuje Ložarjeva.

Poleg tega je uveljavljen dodatni pogoj, in sicer namesto pet devet mesecev zaposlitve oziroma samozaposlitve, opozarja Nina Orehek Ručigaj.

Izplačilo za poslovno uspešnost, bodisi v denarju bodisi v naravi iz naslova delovnega razmerja, izplačano največ dvakrat v koledarskem letu do 100 odstotkov povprečne mesečne plače slovenskega zaposlenega, ni obdavčeno.

Črtana je možnost, da se znesek neobdavčeno izplača do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače delavca, vključno z nadomestili plače, izplačanih za zadnjih 12 mesecev pri delodajalcu, če je to za zavezanca ugodneje, pojasnjuje spremembo Nina Orehek Ručigaj.

Še vedno pa velja, da je za izplačilo poslovne uspešnosti treba imeti interni akt ali podlago v kolektivni pogodbi, opozarja Nina Orehek Ručigaj.

V letu 2023 bo višja minimalna plača. V Uradnem listu je bila objavljena v petek, 13. januarja 2023. Bruto minimalna plača za delo, opravljeno po 1. januarju 2023, bo 1.203,36 evra. Pri plači za mesec december 2022, izplačani v januarju 2023, je bila bruto minimalna plača 1.074,43 evra, neto plača 769,51 evra (dodatne olajšave niso upoštevane). Pri plači za mesec januar 2023, izplačani v februarju 2023, je neto minimalna plača 854,10 evra, kar pomeni zvišanje neto plače za okrog 85 evrov, pojasnjuje Katarina Ložar.

V letu 2022 je bilo priznanih deset odstotkov normiranih stroškov, obdavčitev pa je bila izvedena po 15-odstotni davčni stopnji. Ta se je zdaj dvignila na 25 odstotkov, navaja Nina Orehek Ručigaj:

»To pomeni, da je od vsakih tisoč evrov najemnine najemodajalec v letu 2022 plačal 135 evrov dohodnine, letos pa jih bo kar 225.«

Najemodajalec lahko sicer z računi za vzdrževanje nepremičnine oziroma drugega premoženja uveljavlja tudi dejanske stroške za ohranjanje vrednosti premoženja in si tako zniža dohodnino, svetuje Nina Orehek Ručigaj.

Obdavčitev kapitalskih dobičkov se ni spremenila in ostaja pri 25 odstotkih. Medtem se odsvojitev delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe zopet obdavčuje kot dividendo, to je z obdavčitvijo 25 odstotkov dohodnine, pojasnjuje Katarina Ložar.