Preberite tudi: Je učinkovitost zaposlenih možno povečati z umetno inteligenco?
Promocijsko besedilo
Kako denar iz podjetja spraviti v zasebno lastnino?
Večinska praksa slovenskih podjetnikov je takšna, da so podjetja molzna krava, opaža Samo Lubej: »Večina podjetnikov zato poskuša denar in presežke tako ali drugače spraviti v zasebni žep. To pa je vsaj pri večjih zneskih napačno.«
Boljša možnost je, da podjetja in podjetniške družine svoje prihranke investirajo in plemenitijo prek podjetij, pojasnjuje Lubej:
»Razlogi se skrivajo v nekoliko globljem razumevanju razvoja davčnih sistemov. Vse bolj smo namreč obdavčeni kot fizične osebe, saj je v ‘manj obdavčeno’ državo bistveno bolj preprosto premakniti sedež podjetja ali poslovanje podjetja kot pa fizično osebo ali celo družino.«
Po drugi strani nam podjetja omogočajo, da celotno družinsko premoženje ostaja na enem kupu tudi več generacij, se ne drobi in zato lahko na naložbenih trgih dosega tudi naložbe, ki jih vsaj posamezni člani družine ne bi mogli, pravi Lubej.
Gre torej za to, da ustanovite podjetje, s pomočjo katerega boste lahko poskrbeli za potomce in hkrati tudi za premoženje podjetja. Več o tem, kako lahko to storite, bomo pisali v naslednji številki.
5 pravil pri vlaganju
- Poskrbite za primerno razpršenost svojega portfelja.
- Sredstva zaupajte kredibilnemu upravljalcu.
- Bodite pozorni na likvidnost naložbe.
- Pozorno spremljajte svoje potrebe po denarju in sredstva namenite investiranju v obsegu in dobi, ko jih z veliko verjetnostjo ne boste potrebovali.
Vir: Samo Lubej, Prosperita Family Office; Andrej Zakotnik, NLB Skladi, Alen Seneković, Osmium inštitut.
Kje so pasti?
- Če ne naredite ničesar. Vaš denar ob inflaciji izgublja vrednost, poskrbite za svoje premoženje.
- Če sledite le donosom in ne upoštevate tveganja.
- Če ne sledite naložbenemu cilju. Pogosto se investitorji v primeru večje nihajnosti na kapitalskih trgih umikajo v varnejše naložbe.
Vir: Samo Lubej, Prosperita Family Office; Andrej Zakotnik, NLB Skladi.
Denar je postal drag
Kdo bi si ob koncu leta 2021, ko se je trimesečni Euribor gibal pri –0,5 odstotka in je bila ustaljena praksa, da se podjetjem za denar na transakcijskem računu zaračunavajo tako imenovane ležarine, ali realno povedano, negativne obrestne mere, mislil, da bo v manj kot letu in pol trimesečni Euribor znašal že več kot tri odstotke, se sprašuje Samo Lubej:
»Zaradi hitrega in nenadnega dviga inflacije je ECB napravila oster preobrat pri vodenju denarne politike in v manj kot pol leta se je Euribor iz negativnega območja povzpel na trenutne ravni.«
Pričakovati je, da bo ECB vsaj še dvakrat zvišala ključno obrestno mero s sedanjih 3,25 na 3,75 odstotka. S tem bi se Euribor zelo približal meji štirih odstotkov, nad katero se je nazadnje nekaj časa zadržal v letih 2007 in 2008 ter pred tem v letih 2000 in 2001.
Verjetno se vendarle počasi približujemo vrhu cikla višanja obrestnih mer, napoveduje Lubej: »Lahko pa se zgodi, da bodo obrestne mere zaradi inflacije, če bo ta dlje časa vztrajala nad ciljno vrednostjo dva odstotka, še nekaj časa ostale na višjih ravneh.« Kaj to pomeni?
Denar je postal drag. Če smo skoraj desetletje govorili o poceni denarju, ko so se krediti odplačevali praktično brez obresti, je zdaj vse drugače. Poglejmo konkretno.
Imamo 30-letno posojilo v višini 150 tisoč evrov, od tega pa bi morali odplačati še 86.157 evrov glavnice in tako bi nam ostalo 15 let odplačevanja. Predpostavljamo dvoodstotni obrestni pribitek in 500 evrov stroškov odobritve. Obrok po ničodstotni obrestni meri bi znašal 554,43 evra, po štiriodstotni obrestni meri pa 727,04 evra, so izračunali na Financah. To pomeni dodatnih 172 evrov na mesec. Še slabše je, če morate odplačati cel kredit. Pri na novo sklenjenem kreditu je razlika v mesečnem obroku skoraj 330 evrov.
Sorodni prispevki
