Slovenija med velikih 5

Na cestni dirki Pariz 2024 bo nastopilo le 90 kolesarjev z vsega sveta, vendar je Slovenija med petimi ekipami z največjim številom kolesarjev, ki sodelujejo na dogodku, medtem ko bo v vožnji na čas moška ekipa Slovenije postavila enega tekmovalca, pišemo v posebni izdaji Podjetne Slovenije, ki bo od petka na voljo v Slovenski hiši v Parizu.

Kateri so razlogi za razcvet slovenskega kolesarstva?

Na to vprašanje ni enostavnega odgovora, saj je razlogov pravzaprav več. Že v preteklosti, ko je bila Slovenija del Jugoslavije, je bilo kar nekaj izjemnih slovenskih kolesarjev, ki so utrli pot generacijam, ki so sledile. Prvi kolesarski klub v Ljubljani (Slovenski biciklistični klub) je bil ustanovljen že leta 1887, leta 1895 pa je sledila ustanovitev Slovenskega kolesarskega društva.

Po prvi svetovni vojni je kolesarstvo postalo eden najpogosteje prakticiranih športov v državi, saj je do leta 1930 v Sloveniji delovalo vsaj 22 kolesarskih klubov. Kolesarstvo ima torej globoke korenine v Sloveniji, čeprav so šele v zadnjih nekaj letih ta vztrajna prizadevanja začela prinašati izjemne rezultate na najvišji ravni. Slovenija je zdaj že nekaj let velesila v svetu kolesarstva.

V prvih nekaj letih po osamosvojitvi Slovenije so morda dva ali trije slovenski kolesarji dirkali v najvišji kategoriji. Ta številka je v zadnjih letih narasla in trenutno je na tej ravni približno deset kolesarjev. Dejstvo, da mladi kolesarji v kategoriji do 23 let v slovenskih kolesarskih klubih že čakajo na svojo priložnost, je tudi spodbudno.

Jasno je, da ima slovenska kolesarska šola izkušnje in pristop, ki zagotavljata, da so mladi kolesarji, ki se pridružijo vrstam profesionalcev, takoj lahko konkurenčni in že vedo, kaj se od njih pričakuje. Eden od razlogov za uspeh slovenskega kolesarstva je morda tudi ta, da za začetek ne potrebuješ veliko denarja. Mlademu kolesarju daš kolo, nekaj klubov, kamor se lahko včlani, in prostor za trening (tj. ceste). To je več kot dovolj.

Poleg tega je znano, da kolesarji potrebujejo veliko mero vztrajnosti in trme, saj je kolesarstvo – podobno kot plavanje ali atletika – lahko zelo utrujajoč proces s svojimi neskončnimi treningi. A športi, ki zahtevajo trdo delo – kot je poganjanje pedal – so kot nalašč za slovenski značaj.

Slovenija med favoriti za medalje

Zaradi svojih uspehov na velikih mednarodnih dirkah – bodisi enodnevnih dogodkih ali tritedenskih velikih turah – so slovenski kolesarji med širšo skupino favoritov za medalje na olimpijskih igrah v Parizu. To je lahko breme ali dodatna motivacija.

Osvojiti medaljo ni lahka naloga, pričakovanja slovenske in svetovne javnosti so zagotovo visoka. Vendar ni dvoma, da so slovenski kolesarji vajeni pritiska. Potem ko so se dan za dnem dokazovali na prestižnih mednarodnih tekmovanjih, proti elitni konkurenci, so pridobili izkušnje in zavedanje, kaj zmorejo. Pogačar in njegovi kolegi, vsi nepopustljivi borci, bodo seveda prevzeli glavne vloge. Njihova želja po uspehu je neomejena.

Zato lahko upamo, da bo po preizkušnjah v Parizu na podelitvi medalj na letošnjih poletnih olimpijskih igrah odmevala slovenska himna. Dva ključna datuma za kolesarstvo sta 27. julij in 3. avgust. Uspehi, kot so zmage na največjih kolesarskih dirkah in (za zdaj) dve olimpijski kolesarski medalji, so dokaz, da ima Slovenija svetlo prihodnost v tem športu. Jasno je, da slovenski kolesarji še niso rekli zadnje besede.