Šircelj napoveduje več ljudskih obveznic in višje limite na naložbenih računih

Slovenski varčevalci zaradi inflacije v enem letu izgubijo približno milijardo evrov kupne moči, podjetja pa težko pridobivajo kapital za razvoj. Minister za finance Andrej Šircelj zato napoveduje več ukrepov, s katerimi bi prihranke lažje usmerili v dolgoročne naložbe, podjetjem pa omogočili več možnosti financiranja.

Šircelj je na konferenci Kapitalski trgi 2026 v Zagrebu napovedal nadaljevanje in povečanje izdaj ljudskih obveznic, višje omejitve vplačil na individualne naložbene račune (INR) ter lažji vstop podjetij na borzo, poroča Delo. Ob tem je odprl tudi vprašanje, ali bi bilo smiselno obdavčitev donosov na INR približati hrvaški ureditvi.

Na INR bi lahko vlagatelji vplačali več

Ministrstvo za finance je predlagalo spremembe pravil za individualne naložbene račune, ki bi vlagateljem omogočile višja vplačila. Po predlogu bi se skupna omejitev vplačil v celotnem obdobju imetništva računa zvišala s 150.000 na 300.000 evrov.

Šircelj je ob tem nakazal, da bi lahko razmislili tudi o odpravi omejitve. Kot je povedal, je vredno preučiti hrvaško ureditev, po kateri naj donosov na tovrstnih naložbenih računih ne bi obdavčevali.

»Kot vem, Hrvaška ne namerava obdavčiti donosov na tovrstnih investicijskih računih. To je vsekakor vredno razmisleka in verjetno me bodo številni vlagatelji na takšne stvari opozorili,«

je dejal minister. Slovenija za zdaj ostaja pri sedanji obdavčitvi.

Spremembe so pomembne za posameznike, ki želijo del prihrankov dolgoročno vlagati na kapitalskih trgih. Višje omejitve bi jim omogočile, da prek INR vložijo več denarja, morebitna sprememba davčne obravnave pa bi lahko vplivala tudi na privlačnost teh računov.

Država želi več denarja zbrati tudi doma

Šircelj napoveduje nadaljevanje in povečanje izdaj ljudskih obveznic, prek katerih se lahko v financiranje države vključijo tudi posamezniki.

»Država se mora zadolževati na domačem trgu. Danes se Slovenija z obveznicami zadolžuje predvsem na evropskem trgu pri velikih finančnih institucijah in mislim, da je treba to spremeniti,«

je poudaril.

Minister je ob tem opozoril na obseg prihrankov prebivalstva, ki ostajajo na bančnih računih. Po njegovih besedah bi že preusmeritev desetine vlog na vpogled v dolgoročne naložbe pomenila skoraj tri milijarde evrov za razvoj.

Ljudske obveznice so ena od možnosti, da država del sredstev pridobi neposredno od prebivalcev. Za vlagatelje pa predstavljajo možnost naložbe v državne dolžniške vrednostne papirje.

Podjetjem želijo olajšati pot na borzo

Tretji cilj je povečati financiranje podjetij prek kapitalskega trga. Ministrstvo želi podjetjem olajšati vstop na borzo, s čimer bi jim omogočilo dodatno možnost pridobivanja denarja za razvoj in rast.

Za podjetja je dostop do kapitala pomemben zlasti pri financiranju širitev, novih projektov in tehnološkega razvoja. Več možnosti financiranja prek kapitalskega trga bi lahko dopolnilo bančna posojila, vendar bo za večji obseg takšnega financiranja pomembno tudi, koliko podjetij se bo za vstop na borzo dejansko odločilo.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh