Pipenbaher: »Hrvaška je dobila 25 milijard evrov, Slovenija 5,8 milijarde.«

Po njegovih izkušnjah imajo na Hrvaškem projekte pripravljene vnaprej, zato jih lahko ob ustrezni odločitvi hitreje premaknejo v izvedbo. Pomembni so tudi politična podpora, usklajevanje postopkov in sposobnost, da se projekti ne ustavijo ob vsaki oviri.

»Ko se odločijo, projekt izpeljejo,«

pravi Pipenbaher, ki je sodeloval tudi pri gradnji Pelješkega mostu.

Sama višina sredstev ne pove vsega

Primerjava skupnih zneskov še ne pove, koliko sredstev je posamezna država dejansko počrpala ali kako učinkovito jih je porabila. Odpira pa vprašanje, ali ima Slovenija dovolj kakovostno pripravljene projekte, da lahko razpoložljiva evropska sredstva pravočasno pretvori v infrastrukturo?

Priprava projektov je pomembna tudi za slovenska gradbena podjetja, ki želijo pridobivati posle na tujih trgih. Pipenbaher ocenjuje, da imajo možnosti za večji mednarodni nastop podjetja z ustreznimi referencami, tehnološkim znanjem in finančno močjo.

Kot primer navaja Kolektor, ki je po njegovem mnenju z izkušnjami pri gradnji drugega tira pridobil reference za sodelovanje na velikih mednarodnih razpisih.

Na tujih trgih ne za vsako ceno

Pipenbaher opozarja tudi na pomen ekonomsko vzdržnih pogodb. Slovenska podjetja morajo pri mednarodnih projektih poleg tehničnih zmogljivosti upoštevati stroške in tveganja ter poskrbeti, da jim posel omogoča kakovostno izvedbo in primeren donos.

Slovenija ima podjetja, ki lahko sodelujejo pri velikih infrastrukturnih projektih. Za njihovo konkurenčnost pa so pomembne tudi domače reference, pravočasna priprava investicij in sposobnost, da se evropska sredstva spremenijo v izvedljive projekte.

Marjan Pipenbaher je o evropskih infrastrukturnih naložbah in možnostih slovenskih gradbenih podjetij spregovoril v intervjuju za posebno izdajo Podjetna gradnja & dom.