»V Srbiji pripovedujejo legende o Kraljeviču Marku, mi pa legende o gradbenih aneksih.«

Za pravnomočno gradbeno dovoljenje za projekt v ljubljanski Rožni dolini je GH Holding potreboval osem let. V tem času je moral dokazovati celo, da gradnja ne bo potopila Rožnika. Lastnik in direktor podjetja Blaž Miklavčič v intervjuju za posebno izdajo Podjetna gradnja & dom opozarja, da slovenska zakonodaja omogoča zavlačevanje projektov, medtem ko odgovornost za posledice nosijo predvsem investitorji.

Slovensko gradbeništvo je po besedah Blaža Miklavčiča danes tehnološko in poslovno močnejše kot pred desetletjem ali dvema. Toda razvoj panoge zavirajo dolgotrajni upravni postopki, preobsežna zakonodaja in pritožbe stranskih udeležencev, ki lahko ustavijo projekt tudi za več let.

»V Sloveniji smo preprosto zakonodajno prenormirani. Zelo pogosto se dolgo odločamo o stvareh, ki bi morale biti odločene čez noč,«

pravi lastnik in direktor GH Holdinga.

Kot enega glavnih problemov izpostavlja zlorabe procesnih pravic. Po njegovi oceni se lahko posamezniki in civilne iniciative pritožujejo tudi brez tehtne vsebinske podlage, pri tem pa ne nosijo primerljivega finančnega tveganja kot investitorji.

Osem let za gradbeno dovoljenje

Izkušnjo ponazarja projekt Rožna dolina, za katerega je podjetje do pravnomočnega gradbenega dovoljenja potrebovalo osem let. V postopkih so se vrstile pritožbe, investitor pa je moral odgovarjati tudi na po njegovem mnenju nesmiselne očitke.

»V tem projektu je toliko anekdot, da bi skoraj lahko konkurirali dobremu vojaku Švejku,«

pravi Miklavčič. Toda za investitorja, ki mora ob negotovih rokih upravljati velike finančne vložke, to ni smešno.

Postopki lahko po njegovih besedah trajajo tudi deset let ali več. Zato podpira spremembe zakonodaje, ki bi omejile možnosti zavlačevanja. Meni tudi, da bi morali vsi udeleženci postopkov prevzeti odgovornost za škodo, ki jo povzročijo.

Zakaj so gradbena podjetja pod stalnim drobnogledom?

Miklavčič opozarja tudi na nizke dobičke gradbenih izvajalcev. Po njegovih besedah največji slovenski gradbinci v povprečju ustvarijo le nekaj več kot dva odstotka dobička glede na prihodke, kljub velikim vrednostim projektov.

Ob tem se vrača k gradbenim aferam iz preteklosti, ki so po njegovem mnenju močno zaznamovale javno podobo panoge.

»Aneksi v gradbeništvu so pri nas postali urbane legende. V Srbiji pripovedujejo legende o Kraljeviču Marku, mi pa legende o gradbenih aneksih,«

pravi.

Po njegovem mnenju javnost pogosto posplošuje na podlagi preteklih afer, čeprav bi bilo treba poslovanje in dobičkonosnost gradbenih podjetij presojati na podlagi konkretnih številk.

Celotni intervju z Blažem Miklavčičem si lahko preberete v posebni izdaji Podjetna gradnja & dom.

  Preberite tudi
Iz posebnih izdaj
Pomakni se na vrh