»Vidnost ni ego – je odgovornost.«

O osnovah mreženja, izpostavljanja in negovanja dolgoročnih stikov smo se pogovarjali z Damjanom Blagojevićem, svetovalcem za digitalni marketing, B2B strategije, LinkedIn in uporabniško izkušnjo (CX), ki pravi: »Vidnost ni ego – je odgovornost.«

Profil – vaša digitalna vizitka

LinkedInov profil ni življenjepis, ampak orodje pozicioniranja. »Že na začetku si moramo postaviti ključna vprašanja:

• Kam želim priti?
• Kaj so moji karierno-poslovni cilji?
• Katere so moje edinstvene veščine in prednosti?

Ko nanje najdemo odgovore, lahko profil oblikujemo zavestno in usmerjeno …

Najpomembnejša vprašanja, na katera mora naš profil odgovoriti, pa so:

• Komu lahko pomagam?
• S čim lahko pomagam?
• Kaj je moja dodana vrednost?

To mora biti jasno že iz treh ključnih elementov: naslovne fotografije, opisa (headline) in daljšega opisa (about sekcije). Vse drugo je nadgradnja,« uvodoma razloži Blagojević.

Navaja tudi konkretne primere dobrih opisov:

1. Študentka prava, ki jo zanima delovno pravo in reševanje sporov
2. Delam prve korake v razvoju programske opreme | Navdušen nad odprtokodnimi projekti
3. Mlad tržnik z izkušnjami v dveh startupih | Fokus: e-commerce & content

Dodaja, da je pomembno izpostaviti smer, v katero gremo, ne zgolj, kdo smo danes.

Grajenje odnosov: od pozornosti do dialoga

Če želite zgraditi odnos z nekom, ki ga osebno ne poznate, ni prostora za vsiljivost. Ključ je v obojestranski pozornosti in pristnih interakcijah. »Najprej prepoznajte, kdo že danes kaže zanimanje za vašo vsebino. Začnite z vzajemnostjo: všeček za všeček, komentar za komentar – a predvsem: komentar z dodano vrednostjo. Ko se vzpostavi osnovni stik, lahko počasi preidete v zasebno komunikacijo,« svetuje Damjan Blagojević.

Eden od njegovih pristopov je personalizirano sporočilo ob prošnji za povezavo: »Zahvaljujem se za podporo, cenim vašo prisotnost. Pogledal sem tudi vaš profil in posebej mi je bilo všeč, kako …« Takšna sporočila pogosto vodijo v poglobljene odnose, ne le v tako imenovano številko v mreži.

Pasivna prisotnost na LinkedInu ne odpira vrat.

»Pasivna uporaba LinkedIna pomeni brskanje, tiho opazovanje, občasne všečke. Aktivna uporaba pa je ustvarjanje, deljenje, komentiranje in soustvarjanje,« meni sogovornik in dodaja, da je odgovarjanje na komentarje pod lastnimi objavami osnovna higiena, celo osnovni bonton.

»Z aktivno prisotnostjo se začnejo odpirati vrata; vabila na dogodke, sodelovanja, ponudbe za projekte ali celo nova delovna mesta. Vsak dan, ko smo mi tiho, nekdo drug govori. Morda z manj znanja, a z več vidnosti. In včasih je to dovolj, da priložnost pristane pri njem,«

opozarja Blagojević.

Osebne povezave, ki preživijo tudi menjavo službe

Ljudje pogosto menijo, da je smisel ohranjanja odnosov zgolj neposredna korist. Sogovornik izpostavlja ravno nasprotno: »Funkcije so minljive. Danes si tu, jutri drugje. A če je odnos zdrav, ostane. In ravno takrat, ko se zgodi premik, se lahko pojavi nova priložnost.«

Navede lastno izkušnjo, da so mu priložnosti največkrat ponudili ljudje, s katerimi je prej negoval odnos brez pričakovanj. Pomembno je tudi, da nadaljujemo odnose, čeprav sami menjamo okolje – z zahvalo, s sporočilom in brez prodajnih namenov.

Mreženje na dogodkih: pomemben je iskren stik

Online (virtualni) in offline (realni) svet se prepletata. Najboljši trenutki se zgodijo, ko nekdo pristopi z besedami: »Samo da te pozdravim – spremljam te na LinkedInu …«

Damjan svetuje preprost, iskren pristop: »Če sem z znanci, me oni predstavijo naprej (in obratno). Če sem sam, pristopim k znanim obrazom. Če ne poznam nikogar, pa se predstavim iskreno: ‘Zdravo, sem Damjan. Prvič sem tukaj in ne poznam veliko ljudi – kako pa si ti povezan z dogodkom?’ Skoraj vedno deluje, ker vsi iščemo isto: stik.«

Tudi študenti imajo ogromno priložnosti za mreženje, izpostavlja strokovnjak. »Prek prostovoljstva, projektov, dogodkov, društvenih aktivnosti, izmenjav, mentorstva. Pomembno je, da se povezujejo z ljudmi, ki so že tam, kjer si sami želijo biti čez nekaj let.«

Blagojević pri tem deli osebno izkušnjo:

»Pri enem od projektov na faksu je večina izbrala fiktivni primer – jaz sem izbral realen projekt izdelave poslovnega načrta za lokalno dentalno kliniko. Več dela, več odgovornosti – a tudi izkušnja, ki mi še danes pride prav.«

Poudarja tudi, kako pomembno je poiskati mentorja: »Ljudje radi svetujejo, delijo, pomagajo – še posebej, če vidijo, da te nekaj res zanima. Ena mojih največjih napak je bila, da si nisem našel mentorja. Prihranil bi si leta iskanja in napačnih ovinkov.«

Mreženje znotraj podjetja?

Da, (tudi) tam so priložnosti. Prevečkrat jih iščemo zunaj, namesto da bi jih ustvarjali znotraj. Damjan o tem pravi: »Vsak mora sam pokazati pobudo. Predlagajte ideje, sodelujte na sestankih, izrazite zanimanje za druge oddelke, ponudite mentorstvo, zgradite odnos z vodstvom.«

Poudarja, da ni treba biti najglasnejši, da te opazijo. Pomembni so prisotnost, prispevek in pripravljenost deliti svoje znanje.

Strokovnjak za LinkedIn meni, da je vse v življenju svojevrstna prodaja in znamčenje. »Vedno komuniciramo – aktivno ali pasivno. Vedno dajemo signal. Smo pobudniki ali zgolj izvrševalci? Oddajamo energijo ali jo gasimo?« sprašuje Blagojević in za konec poudari, da je LinkedIn več kot digitalna vizitka.

»Je prostor za grajenje zaupanja, vidnosti in dolgoročnih vezi. Z malo pozornosti, doslednosti in iskrene interakcije lahko postane ključno orodje kariere – ne glede na to, ali smo študent, mladi strokovnjak ali izkušen vodja.«