Ne lokalizacija in ne globalizacija. Ampak glokalizacija!
Top 5 trendov do leta 2030
Slovenija ima, podobno kot Evropa, pomembno razvito elektrokovinsko industrijo in farmacijo, a ima visok delež energetsko intenzivne industrije. Po mnenju Marjana Riharja, bivšega člana upravnega odbora SRIP ToP in nekdanjega predstavnika grozda Pametna tovarna, bodo zato industrijo v Sloveniji do leta 2030 zaznamovali naslednji megatrendi:
Izdelavne tehnologije bodo omogočale proizvodnjo in trajnostno uporabo izdelkov z nizkim okoljskim odtisom. Podporne tehnologije, tako imenovane tehnologije industrije 4.0, bodo temeljile na umetni inteligenci ali pa bodo z njo neposredno povezane.
v luči prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem od leta 2035. Ta bo zahtevala nove tehnološke rešitve v elektrokovinski industriji (nove generacije elektromotorjev, baterije z višjo energijsko gostoto, lažji materiali) in na infrastrukturi (polnilnice, hranilniki energije, lokalna in distribuirana energetska omrežja).
bo pripomoglo k povečani rabi sekundarnih surovin, manjši količini odpadkov in večji energetski učinkovitosti. Ustvarila se bodo nova partnerstva med različnimi industrijami, vključno z novimi poslovnimi modeli.
tako imenovana »glokalizacija«, kjer bo krog ključnih dobaviteljev omogočil logistično razpoložljivost, odporno proti disruptivnim dogodkom, kot so vremenski, zdravstveni in drugi nepredvidljivi dogodki.
bo ob neugodnih demografskih trendih in odtekanju mlajših sposobnih kadrov izziv tako za industrijo kot za institucije znanja.
Top 4 izzivi
Industrija v Sloveniji bo v prihodnosti umeščena v dinamično okolje, kjer bo kakovost ključna za rast povpraševanja na izvoznih trgih. Inovativnost in uporaba inovativnih komponent bosta osrednja dejavnika uspeha.
Kljub obetavnim perspektivam pa so pred njo izzivi, ki vključujejo:
davčno politiko,
sistemsko reformo in
odvisnost od surovin ter energije.
Na eni strani se odpirajo nove priložnosti z državnimi infrastrukturnimi projekti. A grozeče obveznosti, povezane z obsežnimi reformami, hkrati postavljajo izzive konkurenčnosti. Poudarjena je tudi kritična odvisnost od surovin, kot so polprevodniki, ki jih primanjkuje na svetovnih trgih, ter energetska nesamozadostnost zaradi pomanjkanja domačih virov električne energije.
»Pogled v prihodnost zahteva preobrazbo v industrijo 4.0, vendar še posebej v malih podjetjih manjka za to potrebno znanje. Kljub temu velika podjetja že stopajo v korak z razvojem, vendar se še premalo osredotočajo na razvoj dobaviteljev. S tem se postavlja vprašanje, kako bo slovenska industrija uspešno premagala izzive pri vstopu v novo obdobje industrijske preobrazbe,« dodaja Rihar.
Znanje je torej 4. izziv na poti preobrazbe v industrijo 4.0.
Kaj bo novega pri ogrevanju, hlajenju in prezračevanju?
Matej Cibic, vodja podjetja Energo Plus, poudarja, da se trendi nagibajo k avtomatizaciji, kogeneraciji in izkoriščanju odpadne toplote. »Izzivi pri oskrbi z običajnimi energenti, kot sta plin in nafta, spodbujajo inovacije.« Prav tako postaja ključna elektrifikacija. Cibic napoveduje: »Prihajajoči projekti se vse bolj zanašajo na vgradnjo hladilnih agregatov in reverzibilnih toplotnih črpalk. Vse več industrijskih uporabnikov pa želi te vsaj delno napajati z lastno proizvedeno električno energijo.«
Pri tem opozarja na kogeneracijo in daljinske sisteme, ki bodo krojili prihodnost. Vseprisotna težnja po čim večji izkoriščenosti energentov v prihodnosti neizpodbitno napoveduje velik premik na področjih:
kogeneracije električne in toplotne energije,
najrazličnejših oblik shranjevanja električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri,
izkoriščanja odpadne toplote, predvsem iz hitrorastočih podatkovnih centrov in drugih sistemov, kjer sta stranski produkt primarnega hlajenja voda ali zrak z zadostno temperaturo; ta se v nadaljevanju postroja lahko izrabi za ogrevanje.
Svet: trije veliki – kje smo danes?
Sorodni prispevki
