Kaj morate vedeti o hranilniku, preden ga kupite?

V podjetju GEN-I poudarjajo, da bo z rastjo kapacitet konkurenca vse večja, kar pomeni:

• nižje cene sistemskih storitev,
• manjše razlike med nizko in visoko ceno elektrike (manj arbitražnih priložnosti),
• večjo volatilnost prihodkov.

To pomeni, da bodo projekti čez nekaj let lahko bistveno manj donosni, kot so videti danes.

Tako je nakup baterije danes razmeroma preprosta odločitev. Težji del pride kasneje. »Vse pomembnejše je učinkovito upravljanje hranilnikov,« poudarjajo v GEN-I.

Hranilnik ima namreč več možnih virov vrednosti, navaja Mednarodna agencija za energijo (IEA):

• zniževanje konične moči (nižja omrežnina),
• optimizacija lastne porabe,
• trgovanje na dnevnih in znotrajdnevnih trgih,
• sodelovanje v sistemskih storitvah.

Ključni izziv je, da se ti viri vrednosti med seboj časovno prekrivajo in pogosto izključujejo. Hranilnik ima omejeno kapaciteto in moč, zato ne more hkrati opravljati vseh funkcij.

Če podjetje baterijo uporablja za zniževanje konične moči, mora imeti energijo na voljo v trenutku konice. Če pa isto energijo pred tem proda na trgu, te funkcije ne more več opraviti, navaja Jürgen Marchgraber v raziskavi Inštituta za energetske sisteme in električne pogone Tehniške univerze na Dunaju. Podobno sodelovanje v sistemskih storitvah pogosto zahteva rezervacijo kapacitete, kar omejuje uporabo za lastne potrebe ali tržne priložnosti.

Takšne omejitve so dobro znane tudi v praksi upravljanja baterijskih sistemov. Operaterji sistemov in trgi električne energije hranilnike obravnavajo kot omejen vir prožnosti, ki ga je treba optimizirati glede na trenutne cene, potrebe omrežja in profil porabe.

V naprednih okoljih se zato uporablja večnamenska (angl. »multi-use«) optimizacija, kjer se v realnem času določa, katera uporaba prinaša največjo vrednost, navaja Evropska komisija.

Raziskave in prakse v EU kažejo, da je prav ta optimizacija ključna za ekonomsko upravičenost hranilnikov, saj lahko napačna razporeditev uporabe bistveno zmanjša prihodke ali podaljša vračilno dobo investicije.

Algoritmi namesto intuicije

Ročno upravljanje hranilnikov v takem okolju ne deluje več. »Baterijske hranilnike obravnavamo kot aktivna energetska sredstva, ki se v realnem času prilagajajo tržnim razmeram,« so nam povedai v GEN-I. Pri tem izpostavljajo tri ključne elemente:

• napredni algoritmi,
• stalno spremljanje trgov,
• avtomatizirano odločanje v realnem času.

Gre za premik iz energetike v podatkovno ekonomijo. V praksi to pomeni odločanje na minutni ravni, napovedovanje cen in porabe ter avtomatsko preklapljanje med različnimi režimi delovanja.

Podjetje brez tega ne izkorišča potenciala hranilnika, izgublja prihodke in podaljšuje vračilno dobo investicije.

Celotni članek si lahko preberete v posebni izdaji revije Podjetna Slovenija z naslovom Podjetna energija & okolje 2026.