Kaj čaka slovenske podjetnike do leta 2030?
za rast v podjetništvu
1. Digitalizacija: podpreti je treba industrijo
V zadnjem letu nam je postalo jasno, da pri umetni inteligenci ni več vprašanje da ali ne, ampak le še, kdaj. Uspešen podjetnik, lastnik in direktor podjetja Gambit Trade ter še nekaterih drugih, Aljoša Domijan, izziv vidi v tem, da slovenska politika, ker nima dovolj razumevanja, v tem ne prepozna priložnosti:
Potrebujemo širše zavedanje, da sta informacijska tehnologija in umetna inteligenca nekaj, kar je gibalo razvoja, pa tudi nekaj, s čimer je mogoče zaslužiti.« Potrebujemo pogled nekaj let naprej, pravi Domijan: »Razumeti moramo, da sta potrebni aplikativna znanost in digitalizacija in da je to pravzaprav osnova za preboj.«
Slovenci in Slovenke smo dobri uporabniki. Naša država je v uporabi novih tehnologij napredna, prav tako posamezniki. Manjka pa nam še en korak, opozarja Domijan: »Treba je primerno podpreti industrijo, da bi se razvila v Sloveniji.«
Razumevanje in možnost implementacije digitalizacije predstavljata veliko priložnost za praktično vsa podjetja v Sloveniji, ne glede na dejavnost ali velikost, navaja izredni profesor na GEA College dr. Mitja Jeraj: »Z digitalizacijo poslovanja si podjetja lahko znižajo stroške, izboljšajo transparentnost in tako povečajo verjetnost uspeha pri svojih raziskovalno-operativnih ciljih.«
2. Zdravstvo: staranje ponuja priložnosti
Glede na to, da se prebivalstvo stara, bodo v strateški prednosti podjetja, ki se ukvarjajo z zdravstvom, izpostavlja Aljoša Domijan:
Po letu 2030 bo veliko zdravstvenih podjetij zelo uspešnih.«
Nadaljnje raziskave in razvoj v biotehnologiji omogočajo odkrivanje novih zdravil, terapij in bioloških rešitev. Inovacije v farmacevtski industriji lahko pripomorejo k obvladovanju težkih bolezni in izboljšanju kakovosti življenja. Napredki v genomiki in personalizirani medicini omogočajo boljšo prilagoditev zdravljenja posameznim pacientom.
3. Zeleno: cenili nas bodo toliko, kot se cenimo sami
Za podjetja, ki bodo ponujala ekološke rešitve, bo dela dovolj, je prepričan Domijan. Slovenija je zelena država, ki ima veliko potenciala za posle iz lesa, pa ugotavlja Jeraj, a poleg priložnosti vidi tudi ovire:
Poslovni modeli, kot so v povprečju uveljavljeni danes, ko se les v slovenskih gozdovih seka in vozi na žage v Avstrijo, nazaj pa se nabavljajo polizdelki z neprimerljivo višjo dodano vrednostjo, niso samo nesmiselni, ampak so celo škodljivi za rast podjetništva.«
Ekspertno znanje, ki ga premorejo slovenski strokovnjaki na tem področju, bi moralo biti bolje oplemeniteno na način, da bi slovenski les zapustil državo šele kot visokokakovosten končni izdelek, ki bi imel tudi primerno ceno, opozarja Jeraj: »Cenijo nas toliko, kot se cenimo sami.«
4. Družinska podjetja: nujen je gladek prenos na nove generacije
Družinskim podjetjem bi država lahko omogočila olajšave na različnih ravneh, svetuje Jeraj: »Ena izmed teh ravni je denimo prenos lastništva s prve na drugo generacijo.«
Poudarja, da so prav družinska podjetja najbolj uspešna in dolgoročno stabilna v vseh gospodarstvih:
Pri preveč podjetjih pa se prenos z ene na drugo generacijo ne izvede pozitivno.«
Na tak način lahko podjetja zaidejo celo v stečaj, kar bi bilo s strokovno pomočjo in raznimi spodbudami mogoče preprečiti.
5. Logistika: kako prodati strateški položaj Slovenije?
Slovenija je logistično ena izmed najbolje pozicioniranih držav v regiji, pravi Mitja Jeraj:
S tega vidika bi morali biti dolgoročno planirani projekti, ki bi ta kapital udejanjili.«
Našteva nekaj potencialnih rešitev:
Slovenija je naravni biser, ki bi ga lahko promovirali globalno kot butično in konferenčno destinacijo, kar pomeni pritok znanja, socialnega kapitala, razvoj storitev na visoki kakovostni ravni (logističnih, turističnih in produktnih), razvoj in izvoz zelene logistike, trajnostni razvoj in podobno.
V tem kontekstu je treba izboljšati infrastrukturo, da bo dostop do regij Zgornje Savinjske, Šaleške, Koroške, Bele krajine, Kočevja in drugih na ravni 21. stoletja.
Treba je narediti načrt za povezavo slovenskih letališč s tujino, saj nas sosednja letališča prehitevajo po levi in po desni strani.
Pri podjetniškem potencialu strokovnjaka navajata 5 razlogov, zakaj bi nas do konca desetletja moralo tudi skrbeti.
1. Skromna rast
Napovedi za rast BDP so relativno pesimistične, opozarja Jeraj: »Umar za leto 2024 napoveduje 2,8-odstotno rast, v letu 2025 pa samo 2,5-odstotno.«
2. Manjša potencialna potrošnja
BDP na prebivalca je v Sloveniji nižji od povprečja Evropske unije (pri nas je bil po podatkih Eurostata BDP na prebivalca po kupni moči v letu 2022 31.500 EUR, v EU pa 35.300).
To pomeni, da je v Sloveniji v povprečju manj razpoložljivega prihodka, kar nakazuje na manjšo potencialno potrošnjo, pojasnjuje Jeraj: »Za slovenska podjetja bi bilo bolj smiselno, da se osredotočijo na tuje trge, če hočejo rasti na dolgi rok.«
3. Slovenija je nezanimiva za tuje investicije
Slovenija po Jerajevih besedah ni zanimiva za neposredne tuje investicije (greenfield) in je pri tej kategoriji na repu Evrope: »Investitorji v panoge, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, imajo radi urejen sistem, ki se ne spreminja z vsako vlado.«
Trenutna vlada zagovarja stališče, da so davki v Sloveniji prenizki, kar vsekakor ni dober signal za lastnike kapitala in za investicije v Slovenijo, opozarja Jeraj. Ti ukrepi so ovira za gospodarstvo.
Če ne bo drastičnih sprememb v odnosu politike do gospodarstva, se trend rasti ne more nadaljevati s takšnim tempom, saj za to ni realne osnove, je še kritičen Jeraj.
4. Selitev podjetij v tujino
Eden izmed temeljnih stebrov EU je prost pretok kapitala in mnogi uspešni lastniki kapitala to udejanjajo. Selitev podjetij v tujino zato ni nevarnost, temveč realnost Slovenije kot države članice EU, nadaljuje Jeraj:
»To možnost so izkoristili nekateri izmed najbolj izpostavljenih posameznikov v medijih za svoja podjetja, kot so Outfit7 (družina Login), Studio Moderna (Družina Češko), Aulon (Aleš Musar) in Vaider Group AG (družina Lah).«
5. Fenomen odliva možganov v tujino
To je po mnenju Mitje Jeraja največja past za slovensko podjetništvo. Doma izšolani eksperti najdejo boljše službe na tujem in si s tem omogočijo višjo kakovost življenja. Beg možganov vlada očitno rešuje s krpanjem vakuuma z nezakonitimi migranti:
»To so pasti, ki bodo, če se trend ne bo ustavil, postavile konstitucijo naše današnje realnosti na glavo, saj izgubljamo vrhunske strokovnjake, kar se bo poznalo na dodani vrednosti in inovativnosti gospodarstva v prihodnosti.«
Kje so rešitve?
Sinhronizacija izobraževanja s potrebami trga. Podjetja v globalnih tržnih nišah beležijo eksponentno rast, medtem ko imajo podjetja, osredotočena na slovenski trg, težave. Jeraj poudarja potrebo po izboljšanju davčnega okolja, zmanjšanju birokracije in spodbujanju podjetniške miselnosti. Predlaga tudi sinhronizacijo izobraževanja s potrebami trga ter promocijo poštenega dela in odličnosti že v osnovnih šolah.
Z umetno inteligenco proti begu možganov. Aljoša Domijan opozarja na pomen uporabe umetne inteligence in poudarja, da je treba strateške prednosti izkoristiti danes. Pri tem izpostavlja potrebo po vključitvi umetne inteligence v izobraževalni sistem, da bi se izognili begu možganov.
Profesionalno kadrovanje v javnem sektorju. Jeraj izpostavlja tudi nujnost kadrovanja na ključnih mestih, financiranih iz javnih sredstev, s kvalificiranimi posamezniki. Kljub poznavanju problemov in predlaganim rešitvam namreč ostaja vprašanje, zakaj primanjkuje volje za njihovo izvajanje.
Sorodni prispevki