Kaj čaka slovenske podjetnike do leta 2030?

za rast v podjetništvu

1. Digitalizacija: podpreti je treba industrijo

V zadnjem letu nam je postalo jasno, da pri umetni inteligenci ni več vprašanje da ali ne, ampak le še, kdaj. Uspešen podjetnik, lastnik in direktor podjetja Gambit Trade ter še nekaterih drugih, Aljoša Domijan, izziv vidi v tem, da slovenska politika, ker nima dovolj razumevanja, v tem ne prepozna priložnosti:

Potrebujemo širše zavedanje, da sta informacijska tehnologija in umetna inteligenca nekaj, kar je gibalo razvoja, pa tudi nekaj, s čimer je mogoče zaslužiti.« Potrebujemo pogled nekaj let naprej, pravi Domijan: »Razumeti moramo, da sta potrebni aplikativna znanost in digitalizacija in da je to pravzaprav osnova za preboj.«

Slovenci in Slovenke smo dobri uporabniki. Naša država je v uporabi novih tehnologij napredna, prav tako posamezniki. Manjka pa nam še en korak, opozarja Domijan: »Treba je primerno podpreti industrijo, da bi se razvila v Sloveniji.«

Razumevanje in možnost implementacije digitalizacije predstavljata veliko priložnost za praktično vsa podjetja v Sloveniji, ne glede na dejavnost ali velikost, navaja izredni profesor na GEA College dr. Mitja Jeraj: »Z digitalizacijo poslovanja si podjetja lahko znižajo stroške, izboljšajo transparentnost in tako povečajo verjetnost uspeha pri svojih raziskovalno-operativnih ciljih.«

2. Zdravstvo: staranje ponuja priložnosti

Glede na to, da se prebivalstvo stara, bodo v strateški prednosti podjetja, ki se ukvarjajo z zdravstvom, izpostavlja Aljoša Domijan:

Po letu 2030 bo veliko zdravstvenih podjetij zelo uspešnih.«

Nadaljnje raziskave in razvoj v biotehnologiji omogočajo odkrivanje novih zdravil, terapij in bioloških rešitev. Inovacije v farmacevtski industriji lahko pripomorejo k obvladovanju težkih bolezni in izboljšanju kakovosti življenja. Napredki v genomiki in personalizirani medicini omogočajo boljšo prilagoditev zdravljenja posameznim pacientom.

3. Zeleno: cenili nas bodo toliko, kot se cenimo sami

Za podjetja, ki bodo ponujala ekološke rešitve, bo dela dovolj, je prepričan Domijan. Slovenija je zelena država, ki ima veliko potenciala za posle iz lesa, pa ugotavlja Jeraj, a poleg priložnosti vidi tudi ovire:

Poslovni modeli, kot so v povprečju uveljavljeni danes, ko se les v slovenskih gozdovih seka in vozi na žage v Avstrijo, nazaj pa se nabavljajo polizdelki z neprimerljivo višjo dodano vrednostjo, niso samo nesmiselni, ampak so celo škodljivi za rast podjetništva.«

Ekspertno znanje, ki ga premorejo slovenski strokovnjaki na tem področju, bi moralo biti bolje oplemeniteno na način, da bi slovenski les zapustil državo šele kot visokokakovosten končni izdelek, ki bi imel tudi primerno ceno, opozarja Jeraj: »Cenijo nas toliko, kot se cenimo sami.«

4. Družinska podjetja: nujen je gladek prenos na nove generacije

Družinskim podjetjem bi država lahko omogočila olajšave na različnih ravneh, svetuje Jeraj: »Ena izmed teh ravni je denimo prenos lastništva s prve na drugo generacijo.«

Poudarja, da so prav družinska podjetja najbolj uspešna in dolgoročno stabilna v vseh gospodarstvih:

Pri preveč podjetjih pa se prenos z ene na drugo generacijo ne izvede pozitivno.«

Na tak način lahko podjetja zaidejo celo v stečaj, kar bi bilo s strokovno pomočjo in raznimi spodbudami mogoče preprečiti.

5. Logistika: kako prodati strateški položaj Slovenije?

Slovenija je logistično ena izmed najbolje pozicioniranih držav v regiji, pravi Mitja Jeraj:

S tega vidika bi morali biti dolgoročno planirani projekti, ki bi ta kapital udejanjili.«

Našteva nekaj potencialnih rešitev:

Slovenija je naravni biser, ki bi ga lahko promovirali globalno kot butično in konferenčno destinacijo, kar pomeni pritok znanja, socialnega kapitala, razvoj storitev na visoki kakovostni ravni (logističnih, turističnih in produktnih), razvoj in izvoz zelene logistike, trajnostni razvoj in podobno.

V tem kontekstu je treba izboljšati infrastrukturo, da bo dostop do regij Zgornje Savinjske, Šaleške, Koroške, Bele krajine, Kočevja in drugih na ravni 21. stoletja.

Treba je narediti načrt za povezavo slovenskih letališč s tujino, saj nas sosednja letališča prehitevajo po levi in po desni strani.