Dr. Mrak: »Slovenija bo zdržala, a ne zaradi sebe.«

Zelo je kritičen do vlade, saj ta letos z veliko javno porabo ustvarja velik primanjkljaj, načrtuje pa ga tudi za prihodnji dve leti.

 V teh okoliščinah, ko se gospodarska rast stabilizira, bi človek pričakoval, da se bo tudi javnofinančni primanjkljaj bistveno zmanjšal,« ocenjuje Mrak.

Naš javni dolg pa je ob polletju dosegal rekordne ravni in znaša 40 milijard evrov ali 86 odstotkov BDP. Slovenija je bila leta 2013 na robu bankrota, čeprav je javni dolg takrat dosegal le 45 odstotkov BDP, torej bistveno pod maastrichtskim kriterijem (80 odstotkov BDP) in današnjo ravnjo (86 odstotkov BDP).

Stavkovni pritiski na rast plač, ki jih je z nespametnimi in neuresničenimi obljubami povzročila vlada sama, pa bi lahko ogrozili našo finančno stabilnost, če nas ne bi reševalo sidro v obliki novega evropskega fiskalnega pravila.

Zakaj vlada zavlačuje s stavkovnimi dogovori?

Kot opozarja predsednik Fiskalnega sveta RS dr. Davorin Kračun, so nova fiskalna pravila – oziroma prenovljeni sistem ekonomskega upravljanja – zasnovana kot kompromis med zagotavljanjem vzdržnosti javnega dolga in krepitvijo dolgoročnega gospodarskega potenciala.

Formalno naj bi jih evropski parlament potrdil ob koncu aprila, s čimer bi začela veljati od maja, uporabljati pa naj bi jih začeli z letom 2025.

Fiskalni svet ugotavlja, da obstoječi slovenski Zakon o fiskalnem pravilu v nekaterih ključnih delih ni skladen s prenovljenim sistemom ekonomskega upravljanja v EU in bo zato potrebna prilagoditev domače zakonodaje.

V primeru neizvedljivosti oziroma neusklajenosti domače zakonodaje z evropsko obvelja evropska, oziroma v tokratnem primeru preventivna in korektivna uredba EU. Države članice bodo morale Evropski komisiji svoj srednjeročni strukturno-fiskalni načrt, ki bo skladen z novimi pravili, poslati jeseni 2024,« poudarja Kračun.

To pa pomeni, da danes vlada še ne ve, v kakšnih fiskalnih okvirih naj se pogaja s stavkajočimi sindikati, zato je zavlačevanje s sprejetjem stavkovnih dogovorov v njenem interesu.

Ali bodo stavke trajale vse do jeseni?

Vlada se bo torej o pogojih slovenskega javnofinančnega primanjkljaja in novega fiskalnega pravila z obstoječo Evropsko komisijo pogajala šele jeseni, saj nova takrat še ne bo nastopila svojega mandata. Dokler pa vlada ne pozna novih dovoljenih javnofinančnih okvirov, tudi ne ve, do kam lahko seže pri stavkovnih dogovorih o povišanju plač.

Vlada se ta hip pogaja v figo v žepu, saj je v slepi ulici. Če bi že danes privolila v previsoko povišanje plač, bi ji ostalo zelo malo ali nič denarja za naložbe. Stavke zato lahko trajajo vse do jeseni.

Celotni članek si lahko preberete v najnovejši izdaji revije Podjetna Slovenija.