Slovenija drsi in drvi po lestvicah navzdol

Indeks ekonomske svobode: s 37. na 44. mesto

Ekonomska svoboda je splošno merilo, kako dobro vlada nadzoruje poslovanje. Številčna ocena temelji na različnih ocenah. Ocena svobode za vsako državo sega od 0 do 100. Ocena 100 pomeni, da je delovno okolje najbolj svobodno.

Indeks že 30 let zapored objavlja Fundacija Heritage, ki preverja ekonomske politike in stanje v svetu, lani med julijem 2022 in junijem 2023 v 184 državah. Povprečna ocena ekonomske svobode je padla z lanske 59,3 in je zdaj najnižja od leta 2001, le 58,6.

V Sloveniji je indeks 2024 znašal 65,9, kar je zadostovalo za 44. mesto na lestvici. To je najslabše v zadnjih treh letih. Indeks 2023 je znašal 68,6 (37. mesto), leto prej pa 70,5 (32. mesto).

Davčna obremenitev plač (OECD): slabo 7. mesto

Slovenske plače so nadpovprečno obdavčene. Od držav članic OECD smo po obdavčitvi plač (skupno z davkom na plače, ki ga plača delodajalec) na visokem sedmem mestu z 42,8 odstotka. Tudi na tej lestvici smo na slabšem. Leto pred tem smo bili namreč na 8. mestu. V tem primeru je nižja uvrstitev seveda boljša, ker pomeni manjšo obremenitev.

OECD našo državo sicer že leta opozarja na previsoko obremenitev plač, kar očitno ne pomaga prav dosti, ker se obremenitve samo še večajo.

Pred nami je šest evropskih držav, med njimi so Nemčija, Avstrija in Italija. Vse te države imajo tudi neprimerljivo višji socialni standard. Od evropskih držav imata najmanjši skupni davčni primež Izrael in Švica, kjer ta obsega dobrih 23 odstotkov, je poročal Bloomberg Adria.

In kakšni so davčni primeži v Avstriji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji? Pri izračunu so upoštevali povprečno plačo v državah za osebo brez otrok. Med omenjenimi državami delavec na bruto plačo največ davka in prispevkov plača prav v Sloveniji. Od povprečne slovenske plače zaposlenemu ostane 64 odstotkov bruto plače. Hrvat s povprečno plačo domov odnese 68 odstotkov bruto plače, v Avstriji 70 odstotkov, v Srbiji pa 72 odstotkov. Povprečje OECD je dobrih 75 odstotkov, je še poročal Bloomberg Adria.

Svetovna lestvica konkurenčnosti: s 37. na 42. mesto v petih letih

Slovenija je padec zabeležila tudi na svetovni lestvici konkurenčnosti, ki jo pripravlja Mednarodni Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) v švicarski Lozani. Po zadnji analizi junija 2023 smo padli za štiri mesta. Največji padec je bil prav na področju vladne in poslovne učinkovitosti ter na področju infrastrukture.

Področji vladne in poslovne učinkovitosti sta obenem tudi področji, na katerih se Slovenci uvrščamo najnižje v celotnem obdobju spremljanja konkurenčnosti, je za N1info.si takrat povedala Sonja Urič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki je sodeloval pri pripravi lestvice:

»V obdobju zadnjih petih let smo z vidika skupne konkurenčnosti padli s 37. mesta na 42., pri tem pa smo največ – devet – mest izgubili v sklopu infrastruktura ter po šest mest pri vladni in poslovni učinkovitosti. V sklopu gospodarske uspešnosti smo kljub padcu v zadnjem letu uvrščeni na 34. mesto (33. mesto v letu 2019).«