Robert Sever: »Zastoji Sloveniji odnesejo do 1,4 milijarde evrov na leto.«

»Premalo se ukvarjamo s planiranjem prometnih tokov glede na obseg prometa, precej več pa s planiranjem gradbenih del oziroma z obnovami,« pravi Sever.

Zastoji niso le izgubljene ure

Zastoji neposredno vplivajo na produktivnost prevoznikov. Tovornjaki stojijo, vozniki porabljajo delovni čas za čakanje, prevozniki pa ne opravijo toliko kilometrov, kot bi jih lahko. Dodatne stroške povzročajo še večja poraba goriva zaradi ustavljanja in speljevanja ter s tem povezani izpusti.

»V Sloveniji zaradi zastojev izgubimo 0,7 do 1,4 milijarde EUR letno!«

Sever navaja, da se po analizah stroški zastojev gibljejo med enim in dvema odstotkoma bruto domačega proizvoda. Za Slovenijo to pomeni od 700 milijonov do skoraj 1,4 milijarde evrov na leto.

Kako hitro se izgube nabirajo, ponazarja tudi primer tovornjaka, ki dve uri čaka v zastoju. Če je njegova povprečna hitrost 80 kilometrov na uro, bi v tem času lahko prevozil 160 kilometrov. Ob evropski prevoznini od 1,5 do 1,6 evra na kilometer je to pomemben izpad prihodkov, še preden prištejemo druge stroške.

Ljubljanski obroč je največje ozko grlo

Največje težave v tovornem prometu nastajajo v okolici Ljubljane. Ljubljanski obroč, ki je bil prvotno namenjen predvsem lokalnemu prometu in dnevnim migracijam, danes obremenjuje tudi tranzitni promet.

Težave se nadaljujejo proti Primorski in Vrhniškemu klancu. Promet se nekoliko sprosti šele za odcepom za Logatec, pred Koprom pa se znova zgosti. Tudi gorenjska avtocesta se pred priključitvijo na ljubljanski obroč spremeni v ozko grlo.

Sever meni, da bi morali že pred leti glede na rast prometa načrtovati tretje pasove ali tranzitno cesto med Postojno in Ljubljano. Zdajšnje obnove so po njegovem potrebne, vendar je njihovo načrtovanje pogosto slabo usklajeno.

»Ne moremo imeti na nekem koridorju v istem času toliko obnovitvenih punktov, ki ovirajo promet.« 

Zaradi zamud imajo težave tudi proizvodna podjetja

Zastoji niso problem samo logističnih podjetij. Zaradi nepredvidljivih dobav se težje organizirajo tudi proizvodni procesi.

Podjetja, ki so pred epidemijo veliko vlagala v sistem dobave ob pravem času in zmanjševanje zalog, morajo zaradi nepredvidljivih transportnih poti znova zagotavljati več skladiščnih zalog. To povečuje stroške skladiščenja in proizvodnje.

Sever opozarja, da je nepredvidljiva oskrba postala eden glavnih problemov proizvodnje:

»Če imamo takšen promet, je težko organizirati proizvodnjo brez zalog.« 

Kje bi morali najprej vlagati?

Sever vidi eno od rešitev v intermodalnih terminalih, ki bi omogočili lažji prenos tovora s cest na železnico. Po njegovem bi jih morali zgraditi v Sežani, Ljubljani in Celju ali Mariboru.

Ob tem opozarja tudi na pomanjkanje merjenja. Slovenija po njegovih besedah nima opredeljenega modela, s katerim bi sistematično spremljala stroške prometnih zastojev in logističnih zamud:

»Premalo in prepočasi planiramo in vlagamo v infrastrukturo. Predvsem v ceste, pa tudi v železnice.« 

Celoten intervju z Robertom Severjem je objavljen v posebni izdaji Podjetna logistika.