Nova logika vojne: zmaguje hitrost, ne več velikost

Vojne 21. stoletja vse manj spominjajo na podobe iz preteklosti. Klasična vojaška moč – veliki tankovski sistemi, letala in množične armade – izgublja monopol nad odločanjem na bojišču. V ospredje prihajajo droni, programska oprema, umetna inteligenca in sposobnost hitrega odzivanja.

Vojna v Ukrajini je pokazala, kako pomembno vlogo imajo brezpilotni sistemi, elektronsko motenje in kibernetsko bojevanje. Tudi konflikti na Bližnjem vzhodu potrjujejo, da lahko kombinacija naprednih raket, digitalnih napadov in natančnih udarov spremeni razmerje moči.

Prihodnost bojišč bo zato vse bolj določala ena ključna sposobnost: kdo se lahko hitreje prilagodi.

Od dragih sistemov k množici poceni rešitev

Dolga desetletja je veljalo, da tehnološko najnaprednejše orožje zagotavlja odločilno prednost. A sodobni konflikti kažejo drugačno sliko.

Poceni droni, ki jih je mogoče hitro proizvesti in prilagoditi, lahko povzročijo velike stroške tudi veliko močnejšemu nasprotniku. Prihodnost zato ne bo temeljila zgolj na najdražjih platformah, temveč na konceptu »cenovno vzdržne mase«, to je sposobnosti proizvajati veliko število učinkovitih sistemov in jih hitro nadomeščati.

Vojna postaja bitka programske opreme

Eden največjih premikov se dogaja na področju umetne inteligence. Ta bo pospešila analiziranje podatkov, prepoznavanje vzorcev, logistiko in odločanje.

V prihodnjih konfliktih bo pomembna tako imenovana zanka OODA: opazuj, orientiraj se, odloči, deluj. Prednost bodo imele sile, ki bodo informacije pretvorile v odločitev hitreje od nasprotnika.

Programska oprema bo zato postala enako pomembna kot orožje samo. Sistem, ki ga je mogoče hitro posodobiti, prilagoditi ali povezati z drugimi sistemi, bo imel večjo vrednost kot rešitev, ki je sicer napredna, vendar toga.

Ko odpove povezava, šteje odpornost

Prihodnja bojišča bodo tudi okolja, kjer ne bo mogoče računati na zanesljive komunikacije. Motenje GPS-signala, elektronsko bojevanje in kibernetski napadi bodo lahko nasprotnika »oslepili« še pred klasičnim spopadom.

Zato bodo ključni sistemi, ki lahko delujejo tudi brez stalne povezave, samostojno sprejemajo odločitve in ohranjajo delovanje v zahtevnih razmerah.

Največja prednost bo prilagodljivost

Tehnologija sama po sebi ne bo odločila vojn. Odločilna bo sposobnost ljudi in organizacij, da jo učinkovito uporabijo.

Prihodnost obrambne varnosti bo pripadala tistim, ki bodo znali povezati umetno inteligenco, avtonomne sisteme, kibernetsko zaščito in človeško presojo.

V novi logiki vojskovanja ne bo nujno zmagal tisti z največjim orožjem. Zmagal bo tisti, ki se bo najhitreje učil.

Celotni članek si lahko preberete v posebni izdaji Podjetna varnost.