Ali se bo Korošec Jaka Bijol vrnil v koroško podjetje? Janez Bijol: »To je želja.«

Janez Bijol Koroško dobro pozna. Je ustanovitelj in direktor podjetja Bijol, ki nadgrajuje vozila z dvižno tehniko za pretovor blaga. V zadnjih 30 letih so nadgradili med 3.200 in 3.400 vozil. Še danes pa zelo pozorno spremlja tudi gradnjo severnega dela tretje razvojne osi.

Koroška ima tri podjetja med 300 največjimi zaposlovalci v državi, ki v povprečju izplačujejo višjo plačo od povprečne v Sloveniji ali vsaj v svoji panogi. To je en odstotek podjetij na omenjeni lestvici, Korošcev pa je tri odstotke.

Kdaj bo na tej lestvici devet koroških podjetij, kar bo tudi tri odstotke?

Srčno si želim, da bi se to zgodilo čim prej. Se pa bojim, da se ne bo zgodilo tako hitro. Na cesto čakamo že 25 let, poleg tega nam kadri odhajajo iz regije, ne prihajajo pa v regijo …

Ali odhajajo samo v Avstrijo ali še kam drugam?

Tudi v Ljubljano, ki nam pobira kader. Nekaj je dnevnih migrantov, večina pa se jih preseli tja že med študijem ali po njem. Pred leti smo koroški direktorji organizirali mentoriranje mladih Korošcev z namenom, da bi ti ostali doma. A nismo bili uspešni.

Ali je s tega zornega kota tretja razvojna os tudi nevarnost, ne samo priložnost?

Kljub vsemu je večja priložnost kot nevarnost. Če grem zdaj od doma, potrebujem tri ure vožnje do Ljubljane. V treh urah sem iz Vuzenice tudi na Dunaju, v Münchnu pa v štirih urah in pol. Pomislite, koliko potrebuje tovornjak, da pride k nam na servis.

Tab Mežica je na prvem mestu največjih koroških izvoznikov. A bolj zanimivo je, da to podjetje ustvari skoraj trikrat več izvoza kot naslednjih pet podjetij na lestvici največjih koroških izvoznikov skupaj.

Mar Koroška ne potrebuje še kakšne močne tuje naložbe?

Seveda. Vsi bi si je želeli, a dejansko nimamo resnega prostorskega potenciala. Železarna na Ravnah se spopada z določenimi težavami. Število zaposlenih tam upada. Sliši se tudi o lastniškem prestrukturiranje v Tabu. Razen nekaj malih ali srednjih podjetij na Koroškem ni ničesar, kar bi bilo v slovenski lasti.

Ampak pogled na lestvico najhitreje rastočih koroških izvoznikov vzbuja več optimizma. Tam je med 300 slovenskimi deset koroških podjetij. Kako bi lahko še bolj pospešili koroški izvoz?

Edino z inovacijami in razvojem. Imamo industrijsko tradicijo. Se pa bojim, da določeni poklici izumirajo. Tu zraven nas je Livarna Vuzenica, a ne vem, koliko je v tej tovarni sploh še izšolanih livarjev. Če ne bo poklicno izšolanih, ne bo niti znanja in razvoja.

Vaše podjetje Bijol je med najboljšimi 30 koroškimi malimi in srednjimi podjetji (MSP). Koroške podjetnike poznate. Zdi se, da je v koroškem podjetništvu nekoliko več obetov. Drži?

Na Koroškem imamo mnoga srednje velika podjetja, ki rastejo, in hkrati okolje, kjer nastajajo nova manjša podjetja. To je tudi konkurenčna prednost Koroške. Ajpes ugotavlja, da je bil delež hitro rastočih podjetij na Koroškem v obdobju 2020–2024 najvišji med vsemi slovenskimi regijami.

Mi smo začeli v domači garaži. Zdaj na treh lokacijah – dve sta v Vranskem – zaposlujemo 82 ljudi. Rastemo organsko. A v naši panogi ne moremo rasti supersonično. Prav zdaj krvavo potrebujemo nekaj konstruktorjev. Ne najdemo jih v bližini, vse do Maribora.

Ali to pomeni, da so tuji delavci morda edina rešitev?

Najverjetneje bo to edina rešitev, čeprav imamo tudi z njimi izzive. Pred leti smo imeli dva fanta iz Bangladeša, ki sta bila zelo v redu, letos pa smo poskusili z dvema Nepalcema, a izkušnje niso bile tako dobre. Zdaj imamo na poskusnem delu dva Indijca, a še ne vem, kako se bosta obnesla. Pri izbiri tujih delavcev je treba biti previden.

Ali je odliv delavcev v Avstrijo večji ali manjši kot v preteklosti?

Manjši.

Se domačini vračajo v slovenska podjetja?

Da. K nam je letos prišlo že pet delavcev. Težava pa je v tem, da so se pred 20 ali 25 leti pri nas izučili. Nato so odšli, ker jim nismo mogli ponuditi takšne neto plače kot v Avstriji. Zdaj se sicer vračajo bolj izkušeni, vendar že precej iztrošeni. Nimajo več toliko energije kot pred 15 ali 20 leti. Skupno jih je v zadnjih letih nazaj k nam prišlo vsaj deset.

Ali pride kdo od Avstrijcev delat na slovensko Koroško?

Ne. No, mogoče je v kakšnem podjetju kakšen komercialist iz Avstrije, ker pokriva tamkajšnji trg, njegovo plačilo pa je vezano na promet.

Kaj bo Koroški prinesla tretja razvojna os? Ali se povpraševanje investitorjev zaradi gradnje te osi že kaj povečuje?

Nekaj povpraševanja obstaja, ampak končni datum odprtja hitre ceste še vedno ni znan oziroma se še naprej odmika. S tretjo razvojno osjo se ukvarjam že od leta 2013. Pred dobrim desetletjem smo s koroškimi podjetji pripravili analizo, ki je pokazala, da gre skozi regijo od 180 do 220 tovornjakov dnevno. Zdaj jih je še več.

Pred leti so bile informacije, da bi Slovenski državni gozdovi postavili bazo za Koroško, kar bi bilo nujno. Potrebujemo zbirni center ali resno žago. Slišati je, da bi Turki tovarno v Otiškem vrhu radi prodali.

Po polni vzpostavitvi hitre ceste pričakujemo več zanimanja za poslovne cone, logistične dejavnosti in proizvodna podjetja, saj bo Koroška prvič resno vključena v osrednje prometne tokove Slovenije.

Koroška je znana po jeklarstvu, kovinski in drugi industriji. Ali imajo še katere druge panoge obetavno prihodnost?

Orodjarska in lesna industrija. Nekaj je podizvajalcev v avtomobilski industriji. V lesni panogi žal ni proizvajalcev končnih izdelkov z večjo dodano vrednostjo. To so podjetja s
15 do 30 milijoni evrov prihodkov.

Koroška ima 2,7 milijarde evrov prihodkov. Izvoza je 1,2 milijarde evrov. Zaposlenih je okoli 13.000 oseb, 1.660 pa je registriranih samostojnih podjetnikov. Nekaj je, bi pa želeli biti boljši. Po povprečni plači na zaposlenega je lani Mežica prvič prehitela Vuzenico, a so samo tri koroške občine nad slovenskim povprečjem. Tretja je Črna na Koroškem.

Kaj bo v prihodnjih letih največja ambicija v Bijolu?

Glavni izziv bo zadržati kakovost na isti ravni, hkrati pa obvladati razvojne projekte, ki so vsako leto kompleksnejši. Poleg tega bo izziv dobiti delavce in jih motivirati. Storilnost je po epidemiji kovida upadla, nismo je več mogli vrniti na prejšnje obrate. Ob sobotah nihče več ni pripravljen delati. Epidemija je naredila škodo tako gospodarstvu kot splošnemu pristopu k delu.

Če bi lahko eno stvar v slovenskem poslovnem okolju spremenili čez noč, kaj bi to bilo?

Prednostno bi bila to manjša obremenitev plač. To je zdaj tudi v koalicijski pogodbi. Upam, da bodo uresničili, kar so obljubljali.

Pa seveda razvojna kapica. Če bi v našem podjetju želeli pripeljati konstruktorja iz Avstrije, bi bilo to verjetno nemogoče, čeprav bi mu ponudili stanovanje in še druge bonitete. Razlika med bruto in neto zneskom je pri visokih plačah prevelika.

Razumem, ampak razvojna kapica je v razvojnem zakonu postavljena na 7.500 bruto plače. Mar ni to previsoko za inženirje?

To ni izziv samo zaradi inženirjev. Mi bi potrebovali dobrega prodajalca. Ta bi moral imeti med 100.000 in 150.000 letne bruto plače, če bi ga hoteli stimulirati za rezultate na mednarodnih trgih. Iz države pa nam sedeže prestavljajo velika mednarodna podjetja.

Pred kratkim sem govoril z menedžerjem tujega podjetja. Rekel mi je, da želi žena v Beograd ali Zagreb, ker v Ljubljani nima kaj početi. Izziv je namreč tudi infrastruktura; letalske povezave so slabe. Zato izgubljamo visoko plačana delovna mesta …

… in prilive v javne blagajne.

Pa tudi višjo dodano vrednost. Na Koroško bi morale priti tri ali štiri velike firme, ki bi ustvarjale od 100.000 do 150.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, morda tudi 200.000 evrov. Večji problem imamo pri višjem menedžmentu kot pri inženirjih, ker so njihove plače preveč obdavčene.

“Jaka Bijol bo imel svoje mesto v podjetju, če bo hotel. Govori pet jezikov. Mrežo si je ustvaril od Rusije prek Nemčije in Italije do Anglije.”

Kaj pa pravi vaš sin Jaka, ki uspešno igra v angleški premier ligi za Leeds? Se bo slovenska nogometna reprezentanca uvrstila na evropsko prvenstvo?

Fantje so prepričani, da se bodo uvrstili. 😊

Bo po karieri delal v vašem družinskem podjetju ali pa ima bolj športne ambicije?

Ima določene ambicije, da bi nekoč delal v podjetju. Trenutno pa je hči Anja že prokuristka v Bijolu. Zelo dobro obvladuje že vse procese. Je tudi deset let starejša od Jaka.

Torej bo hči naslednica?

Da, ona bo naslednica, če bo le hotela to delati. A tudi Jaka bo imel svoje mesto v podjetju, če bo hotel. Ima pa še sedem, osem, morda deset let perspektive v nogometni karieri. Lahko naredi še kak dober prestop, pa se bo morda naučil še kakšnega jezika. Že zdaj jih govori pet. Mrežo si je ustvaril od Rusije prek Nemčije in Italije do Anglije. Nogometne prijatelje ima po vsej Evropi.

Torej se z nogometom infiltrira na tuje trge. 😊

Ja, to je želja. 😊