Hrvaška v pogonu zasebnikov, Slovenija v senci države

V zadnjih petih letih se je razmerje med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji začelo premikati v smer, ki jo ekonomisti ocenjujejo kot zaskrbljujočo. Sektor država je v obdobju 2020–2025 rasel hitreje kot zasebno gospodarstvo, pri čemer sta bili zadnji dve leti posebej opazni.

Hrvaška kaže drugačno sliko

Zasebni sektor je rasel hitreje od javnega, zato se razmerje med obema sektorjema ni premaknilo v korist države kot v Sloveniji. Na obeh straneh meje pa narašča skupni pritisk: pomanjkanje kadrov v zasebnem sektorju, ki bo v naslednjem desetletju postalo ena ključnih razvojnih ovir.

1. Slovenija: državni sektor prehiteva zasebno gospodarstvo

Podatki Statističnega urada RS (Surs) kažejo, da se je skupna zaposlenost v Sloveniji v obdobju od leta 2020 do 2025 povečala za 5,9 odstotka. Na prvi pogled je to spodbudna številka. A ob podrobnejšem pogledu se podoba zakomplicira.

Zaposlenost v zasebnem sektorju je v tem obdobju porasla za 6,1 odstotka, v celotnem javnem sektorju pa za 5,1 odstotka. Razlika ni dramatična, a ko pogledamo le sektor država – torej javne zavode, državni proračun, proračune občin, ZPIZ in ZZZS – je slika drugačna: tu je zaposlenost narasla za kar 7,4 odstotka. To pomeni, da je ožji javni sektor rastel hitreje od zasebnega gospodarstva.

Posebej zaskrbljujoča je dinamika zadnjih dveh let

Medtem ko je zaposlenost v zasebnem sektorju v letu 2025 celo upadla za 0,8 odstotka, je sektor država nadaljeval rast – za 1,7 odstotka. Razmerje med javnim in zasebnim sektorjem je ostalo nominalno enako (73 % : 23 % v korist zasebnega), a vsebinsko se je ravnotežje premaknilo.

Kje se je sektor država najbolj razširil?

Med letoma 2022 in 2025 naj bi se zaposlitve najbolj povečale v vzgoji in izobraževanju (za skoraj 2.450 zaposlenih), v zdravstvu (za 1.540) in socialnem varstvu (za 609). Hkrati se je okrepil tudi ožji del državne uprave – za okoli 1.570 zaposlenih. Nasprotno pa se je v policiji in zaporniškem sistemu število zaposlenih v istem obdobju celo zmanjšalo.

2. Hrvaška: izrazito nasproten trend kot v Sloveniji

Hrvaški državni zavod za statistiko (DZS) podatkov po sektorjih ne objavlja na povsem primerljiv način s slovenskim Sursom, zato neposredna primerjava ni mogoča. Podatki po lastništvu pravnih oseb pa vseeno ponujajo zanimivo perspektivo.

Po podatkih DZS se je skupno število zaposlenih na Hrvaškem v obdobju 2020–2024 povečalo s 1.273.214 na 1.719.67; skupaj z obrtniki in svobodnimi poklici, kar predstavlja rast za skoraj 35 odstotkov oziroma za dobrih 446 tisoč oseb. Del tega odraža okrevanje po kovidni krizi in močan turistični zagon; skupaj z obrtniki je bilo v letu 2024 zaposlenih dobrih 1,72 milijona oseb.

Ključna razlika v primerjavi s slovenskim trendom je v razmerju med državnim in zasebnim sektorjem. Podatki DZS za pravne osebe kažejo, da je bil leta 2020 delež zaposlenih v državnem lastništvu 33 odstotkov, v zasebnem pa 64 odstotkov. Do leta 2024 se je delež državnega znižal na 30,8 odstotka, zasebnega pa povečal na 66,7 odstotka.

Hrvaška torej ni šla v isto smer kot Slovenija: zasebni sektor je v tem razmerju celo pridobival, ne izgubljal.

Hrvaško izobraževanje je torej prav tako raslo (za 7 %, podobno kot v Sloveniji), a v javni upravi in obrambi je bil obseg leta 2024 komaj za 700 zaposlenih višji kot leta 2020 – praktično nič. V zdravstvu je bila rast za 5,7 odstotka, ki je torej zmerna v primerjavi s potrebami sektorja.

Zaposlovanje v zasebnem sektorju na Hrvaškem je raslo izrazito: gradbeništvo je z 21.881 v letu 2020 naraslo na 26.735 v letu 2024 (rast za 22 %), prevoz in skladiščenje s 14.177 na 16.402 (rast za 16 %), strokovne in tehnične dejavnosti z 18.105 na 24.428 (rast za 35 %). Gostinstvo in nastanitvene dejavnosti so po kovidnem padcu (25.970) do 2024 dosegle 29.760 zaposlenih.

3. GZS: »Razmerje se slabša in ustvarja breme za gospodarstvo«

Bojan Ivanc z Gospodarske zbornice Slovenije opozarja, da za skupnimi slovenskimi številkami tiči manj laskava resnica.

»V zadnjih petih letih je zasebni sektor skupaj z javnimi družbami ustvaril 35 tisoč novih delovnih mest, sektor država pa 14 tisoč. Skupno je zaposlenost narasla za 39 tisoč oseb. A v zadnjih dveh letih je zaposlovanje v sektorju država prehitelo rast v zasebnem sektorju.

Število delovnih mest se je najbolj povečalo v gradbeništvu (+12 tisoč), zdravstvu in socialnem varstvu (+11 tisoč), izobraževanju (+7 tisoč) in gostinstvu (+6 tisoč). Upadlo je v kmetijstvu in agencijskem delu. V dveh največjih dejavnostih, trgovini in predelovalnih dejavnostih, se ni veliko spremenilo.«

Kako ta rast torej vpliva na slovensko gospodarstvo in konkurenčnost podjetij?

Ivanc pravi, da so plače v sektorju država višje kot v zasebnem sektorju, kar mlade spodbuja k vpisu v terciarni študij in k poznejšemu iskanju zaposlitve v javnem sektorju.

»Produktivnosti sektorja država ne določa trg, temveč jo določa država sama. V povprečju je nižja kot v zasebnem sektorju. Razmerje se slabša, kar ustvarja breme za gospodarstvo v obliki rasti prispevnih stopenj.«

V zasebnem sektorju pa najbolj primanjkuje delovne sile na področjih predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in trgovine. »To se vse pogosteje rešuje z zaposlovanjem tujih državljanov.«

4. ZRSZ: Ključni problem je demografija, ne tekmovanje med sektorjema

Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) ne izključuje vpliva rasti javnega sektorja na razpoložljivost kadrov, a opozarja na globlji vzrok. »Število prostih delovnih mest, ki so jih delodajalci zasebnega sektorja sporočili Zavodu, je po porastu do leta 2022 (ko jih je bilo skoraj 114 tisoč) v zadnjih letih upadlo: leta 2025 jih je bilo dobrih 83.900.

Delodajalci iz zasebnega sektorja navajajo največ prostih mest za delavce v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, drugih poslovnih dejavnostih, trgovini, gostinstvu in prevozu.«

Zavod sicer ne izvaja analiz, s katerimi bi neposredno merili razpoložljivost kadrov za zasebna podjetja, a ocenjujejo, da so neskladja na trgu dela posledica širših dolgoročnih trendov: »Staranja prebivalstva, zmanjševanja delovno sposobnih prebivalcev, upokojevanja številnih generacij zaposlenih in tehnoloških sprememb. S pomanjkanjem kadrov se ne sooča zgolj zasebni sektor, temveč tudi javni. Naša raziskava Napovednik zaposlovanja kaže, da je problematika posebej izrazita v zdravstvu, socialnem varstvu, izobraževanju, gostinstvu in nepremičninah.«

5. Potrebujemo tuje delavce, a nekaj moramo narediti tudi sami

Kje so torej pritiski največji in kaj napovedujete za prihodnje leto? »V jeseni 2025 izvedeni Napovednik zaposlovanja je pokazal, da se je s pomanjkanjem ustreznih kandidatov spoprijemala skoraj polovica vprašanih delodajalcev, in sicer 45,7 odstotka.

Največje težave so imeli v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, gostinstvu , gradbeništvu in prevozu. Nekoliko več kot polovica delodajalcev pričakuje enake težave tudi v prihodnje.

Za prvo polovico leta 2026 je 2.975 sodelujočih delodajalcev s 335 tisoč zaposlenimi napovedalo 1,3-odstotno rast zaposlenosti. Spodbudne so napovedi za gostinstvo (+4,5 %), gradbeništvo (+3,8 %) in kmetijstvo (+4,3 %), medtem ko so trgovina in predelovalne dejavnosti napovedale rahel upad.«

Glede na demografska gibanja bo zaposlovanje tujih delavcev ključni dejavnik

V gradbeništvu tuji delavci že danes predstavljajo skoraj polovico vseh zaposlenih, v prevozu in skladiščenju pa približno tretjino.

»Po projekcijah MDDSZ bi se delež tujih delavcev med delovno aktivnimi lahko povečal s 16 odstotkov v letu 2024 na približno 26 odstotkov do leta 2030. A to ne more nadomestiti aktivacije domačih kadrovskih rezerv, vlaganj v izobraževanje in boljšega usklajevanja šolskega sistema s potrebami trga.«

Čeprav metodologiji obeh statističnih uradov nista povsem enaki, nekatere primerjave vseeno kažejo jasno sliko: na Hrvaškem se je delež zaposlenih v zasebnem sektorju med letoma 2020 in 2024 povečal s 64 % na 66,7 %. V Sloveniji se razmerje med celotnim javnim in zasebnim sektorjem ni spremenilo (23 % : 73 %), a v dinamiki zadnjih dveh let zasebni sektor zaostaja.

Hrvaška javna uprava in obramba sta v tem obdobju ostali praktično enako veliki. Slovenija ju je realno povečala, zlasti prek državne uprave in sekundarnih dejavnosti. Izobraževanje je raslo v obeh državah (Hrvaška +7 %, Slovenija podobno), zdravstvo prav tako, a na Hrvaškem je bila rast zasebnega sektorja vzporedno precej bolj izrazita.

6. Napovedi: Kriza bo v industriji, gradbeništvu in zdravstvu

Analiza razmer na trgu dela, ki jo je pripravilo MDDSZ, je jasna: neskladja med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili se bodo v prihodnje predvidoma še povečevala. Demografski pritiski, upokojevanje povojnih generacij in naraščajoč pomen digitalnih kompetenc bodo preoblikovali oba trga dela.

Na Zavodu za zaposlovanje ocenjujejo, da bo za Slovenijo kritično zlasti nadomeščanje upokojencev v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in zdravstvu, kjer hkrati primanjkuje kadrov in se povpraševanje ne zmanjšuje. Za Hrvaško velja podobno, z dodatnim izzivom sezonskega turizma, ki vsako leto zahteva mobilizacijo velikega števila delavcev.

Vprašanje, ki ostaja odprto, je ravnovesje med javnim in zasebnim sektorjem. Ko država zaposluje hitreje od trga, za to plačuje s produktivnostjo in z višjimi bremeni za podjetja. Ko zasebni sektor ne more pridobiti kadrov, ga plačuje z izgubljenimi naročili in zamujenimi naložbami. Oba sektorja sta ujeta v isto demografsko zanko – in nobeden je ne more rešiti sam.