Hrvaška je v pokojninskih skladih zbrala 30 milijard evrov. Kaj pa Slovenija?

To je približno toliko, kolikor imajo Slovenci na bančnih računih, pravi Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladov. Razlika ni samo v številki. Gre za dva precej različna pristopa k dolgoročnemu varčevanju in investiranju.

Hrvaška je drugi steber uvedla že leta 2002

Hrvaška je drugi pokojninski steber uvedla leta 2002. Del denarja se tako sistemsko usmerja na kapitalske trge, kjer se dolgoročno investira. Rezultat je danes približno 30 milijard evrov sredstev v pokojninskih skladih in močan institucionalni vlagatelj na kapitalskem trgu.

Slovenija ima po drugi strani še vedno zelo močno tradicijo bančnega varčevanja. Velik del premoženja prebivalstva ostaja v depozitih. Podlogar meni, da je prav tu eden od razlogov, zakaj Slovenci težje sledimo državam, kot sta Danska in Nizozemska.

Kaj imajo Danci in Nizozemci, česar Slovenci nimamo?

Po Podlogarjevem mnenju je ena od ključnih razlik finančna pismenost.

»Danska je v Evropi na prvem mestu po finančni pismenosti,«

pravi. A samo znanje ni dovolj. Pomembni so tudi sistemi, ki ljudi spodbujajo k dolgoročnemu investiranju.

V nekaterih državah država uporablja davčne spodbude. Na Nizozemskem imajo denimo mehanizme, povezane tudi s prvim nakupom nepremičnine, drugod so pomembne davčne ugodnosti pri kapitalskih dobičkih.

Pomemben je tudi pokojninski sistem. Če ljudje vedo, da bo del njihovega prihodnjega finančnega položaja odvisen od dolgoročnega investiranja, se spremeni tudi njihov odnos do varčevanja.

Individualni naložbeni račun je šele začetek

Slovenija je letos uvedla individualni naložbeni račun (INR), ki naj bi ljudi spodbudil k dolgoročnemu investiranju. Podlogar ga vidi kot prvi korak.

»To je korenček z davčno ugodnostjo,«

pravi.

Toda vprašanje je, ali bo dovolj. Če želimo Slovenci nekoč investirati bolj podobno kot Danci in Nizozemci, bo treba spremeniti več kot en finančni produkt. Potrebujemo več finančne pismenosti, več dolgoročnega razmišljanja in verjetno tudi več sistemskih spodbud.

Intervju z Lukom Podlogarjem si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.