Kitajci v Evropi, naši pa proti Južni Ameriki & Aziji

V Sloveniji imamo na tem področju kar nekaj močnih podjetij, na katera smo se tudi obrnili, a so večinoma ostala bolj skrivnostna glede trendov. »V industriji kmetijske mehanizacije opažamo zanimivo dvojnost: tehnologija napreduje zelo hitro, investicijske odločitve kupcev pa so vse bolj premišljene,« nam je dal misliti Mihael Miheljak, direktor marketinga in produktni vodja iz podjetja SIP Šempeter, kjer razvijajo napredne kosilnice, obračalnike, zgrabljalnike in podobne kmetijske stroje.

Top 5 trendov na področju kmetijske mehanizacije

Poiskali smo top 5 trendov na področju kmetijske mehanizacije v svetu in pri nas.

1. Kitajski traktorji osvajajo evropska polja, a ne (še) slovenskih?

Medtem ko tradicionalni zahodni trgi doživljajo globok upad prodaje kmetijske mehanizacije, se na vzhodu dogaja prava revolucija. Indija je postala svetovna velesila, kitajski proizvajalci pa vztrajno osvajajo evropska polja.

So pa na Gozdarskem inštitutu Slovenije pripravili zanimiv prispevek o tem, kako promet s traktorji pri nas zadnja leta vztrajno pada. Po dveletnem krepkem zmanjšanju prodaje traktorjev v letih 2023 za 19,1 odstotka in 2024 za 15,6 odstotka je bil padec prodaje za 3,5 odstotka oziroma 33 traktorjev v letu 2025 manjši. Vprašanje je, ali se bo prodaja zopet obrnila navzgor.

V ZDA je bil upad celo 10-odstoten, v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pa 12- do 14-odstoten. Italija in Španija sta, zanimivo, zabeležili pozitivno rast.

2. Kaj delajo droni na polju?

»Digitalizacija in avtomatizacija delovnih postopkov in povezljivost strojev z informacijskimi platformami izstopata,« ugotavlja Miheljak. Med globalnimi in evropskimi trendi, ki vplivajo tudi na slovenski sektor, so:

a) Droni in robotika.

Vse bolj popularno je spremljanje rasti pridelkov, prepoznavanje težav in seveda kartiranje polj z dronom. Robotske enote za pregled pa omogočajo hitrejšo in bolj ciljno obdelavo pridelovalnih površin. Za zdaj je tehnologija pri nas sicer uporabna bolj poskusno in pri večjih kmetijah, a zagotovo sledi širitev uporabe.

b) Precizna in digitalna tehnologija.

Vključevanje nadzora GPS, senzorjev in telematike omogoča večjo produktivnost in bolj učinkovito uporabo opreme. Kmetje tako lažje optimizirajo uporabo gnojil, vode in pesticidov ter zmanjšujejo stroške in vpliv na okolje, hkrati pa izboljšujejo donosnost.

c) Napovedno vzdrževanje in digitalni servisi.

Proizvajalci se nagibajo k rešitvam, ki ne prodajajo samo strojev, ampak celoten digitalni servisni ekosistem.

č) Povezljivost strojev in podatkov (angl. Internet of Things – IoT).

Tudi traktorji, kombajni in drugi stroji se lahko povezujejo z oblačnimi platformami, ki zbirajo podatke o delovanju, učinkovitosti in stanju opreme v realnem času. Proizvajalcem in kmetom to omogoča daljinsko spremljanje, napovedno vzdrževanje in bolj strateško odločanje.

d) Informacijski sistemi za upravljanje kmetije (angl. Farm Management Information Systems, FIMS).

Programsko orodje za bolj celosten vpogled v kmetijski proces, ki se uporablja za vodenje evidence pridelave, spremljanje stroškov in donosnosti, povezavo z GPS/poljskimi podatki, droni ali senzorji ter načrtovanje rotacij, gnojilnih norm, setvenih koledarjev in podobno. Prav tako še ni širše uveljavljeno, a z naprednejših kmetij se širi na vse bolj dovzetne za tehnologijo.

3. Eni kupujejo visoko tehnologijo, drugi robustne cenejše stroje

Tudi v kmetijstvu se pozna, da so mlajše generacije nagnjene k modernizaciji. »Razloge za to gre iskati predvsem v pomanjkanju delovne sile, časovni obremenjenosti končnih uporabnikov ter menjavi generacij na kmetijah in v kmetijskih obratih,« pojasnjuje Miheljak.

»Stroji tako niso več zgolj mehanske naprave, temveč postajajo del širšega sistema upravljanja kmetije. Hkrati se trg izraziteje segmentira – profesionalni uporabniki iščejo visoko zmogljive in tehnološko napredne rešitve, del kupcev pa še vedno daje prednost robustnim, cenovno dostopnim in enostavnim strojem, predvsem z vidika vzdrževanja in nastavitev.«

4. Pomembno: utrjevati bazo v Evropi

»Pomemben trend je tudi rast pomena poprodajnih storitev, saj razpoložljivost rezervnih delov in kakovosten servis pogosto odločata o končni izbiri dobavitelja mehanizacije,« meni Miheljak. Poslovni modeli se bodo po njegovem vse bolj premikali od prodaje posameznega stroja k celostnim paketom, ki vključujejo financiranje, servis in digitalno podporo.

Konkurenčna prednost podjetij bo vse manj temeljila zgolj na tehničnih lastnostih izdelkov in vse bolj na zanesljivosti dobavnih verig, hitrosti odziva ter predvidljivosti skupnih stroškov lastništva za kupca.

»Ob tem se kot strateško pomembno kaže tudi ohranjanje močne prisotnosti na trgih, kjer je mogoče zagotavljati hitro in kakovostno podporo strankam. To v praksi pogosto pomeni utrjevanje stabilne baze v Evropi,« dodaja Miheljak.

5. Aktualni so sejmi in razpisi

Razpisi so pomemben vir financiranja v kmetijski panogi. Do aprila je tako aktualen javni razpis za intervencijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za delo v gozdu (IRP07) za leto 2025.

Konec avgusta pa nas čaka 64. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. Med vodilnimi slovenskimi podjetji, ki se predstavljajo tudi na sejmih, so na primer Tehnos, Vitli Krpan, Uniforest, SIP Šempeter, Ino Brežice in Tajfun.

Novi trgi: Južna Amerika & Azija

V naslednjih letih lahko pričakujemo postopno stabilizacijo povpraševanja, predvsem na podlagi zamenjave obstoječe kmetijske mehanizacije ter rasti produktivnosti v državah, kjer se kmetijstvo še pospešeno modernizira, napoveduje Miheljak:

»Preboji na nove trge bodo vse manj temeljili na zgolj geografskem širjenju in vse bolj na premišljenem vstopu v posamezne segmente uporabnikov, kjer lahko podjetja zagotovijo jasno dodano vrednost.« Vseeno pa Miheljak omenja tudi možnosti za širitev glede na območje: »V tem okviru se kot zanimiva razvojna območja kažejo posamezni trgi Južne Amerike ter postopno prebujajoča se Azija.«