Dvig carin na jeklo: ‘To je udarec za našo konkurenčnost’

Zakaj se na Gospodarski zbornici Slovenije z ukrepom ne strinjajo, nam je razložil direktor Združenja kovinske industrije Aleš Bizjak.

Dogovor, ki bo v veljavo stopil julija, sta dosegla svet EU in Evropski parlament, ki sta se razen za dvig carin na uvoz jekla na 50 odstotkov dogovorila za zmanjšanje kvot za brezcarinski uvoz na 18,3 milijona ton letno.

Kot so pojasnili, želijo z ukrepom zaščititi jeklarski sektor pred vplivom presežnih zalog jekla na globalnem trgu. A po drugi strani bi s tem lahko prizadel številne panoge; avtomobilsko industrijo, gradbeništvo, strojno in elektroindustrijo, nasploh kovinsko industrijo …

Bizjak: S tem se le dvigajo stroški materialov

O vplivu na slednjo smo se pogovarjali z Alešem Bizjakom z GZS, ki je izrazil nestrinjanje z dogovorom iz Bruslja.

»Kar zadeva kovinsko industrijo, se s tem ne strinjamo. Kovinska industrija je že tako zelo slabo zaščitena, s tem pa se dvigujejo samo stroški materialov,«

je poudaril direktor Združenja kovinske industrije.

Ob tem opozarja, da so obremenjujoči že obstoječi mehanizmi, kot je CBAM (Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, op. p.), ki pri uvozu materialov upošteva tudi ogljični odtis. »Tudi pri uvozu jekel se to računa kot davek. Medtem ko za kovinske izdelke ni nobene zaščite. Zato je naše stališče zelo podobno stališču evropskega združenja Orgalim – tega ne podpiramo,« je bil jasen.

Konkurenčnost s svetom največji problem

Takšna kombinacija višjih cen surovin in dodatnih obremenitev po njegovih besedah neizogibno slabi položaj slovenskih in evropskih podjetij v primerjavi s konkurenco zunaj EU.

»To je udarec za konkurenčnost kovinske industrije.

Izdelovalci kovinskih izdelkov bodo primorani kupovati dražja jekla, gre tudi za vprašanje specialnih jekel, ki so bila do sedaj razpoložljiva. Pri tem pa se zavedamo, da bo neko podjetje zunaj Evropske Unije, ki bo proizvajalo podobne izdelke, v stroškovni konkurenčni prednosti. To je največji problem,« je zaključil Aleš Bizjak.

V Bruslju na drugi strani, kot je v sporočilu za javnost povzela Slovenska tiskovna agencija, poudarjajo, da so ukrepi nujni za stabilizacijo evropskega jeklarskega sektorja. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je ob doseženem dogovoru izpostavil, da bo ta prinesel prepotrebno stabilnost industriji, ki se sooča z velikimi presežki na globalnem trgu. Po ocenah Evropske komisije bi lahko presežne proizvodne zmogljivosti jekla do leta 2027 dosegle kar 721 milijonov ton, kar je več kot petkratnik letne porabe jekla v EU.

A vprašanje je, ali bo poskus zaščite jeklarske industrije dolgoročno okrepil evropsko gospodarstvo, ali pa le – kot opozarjajo na GZS – dodatno obremenil podjetja, ki uporabljajo jeklo kot osnovno surovino.