Kitajski traktorji osvajajo evropska polja, a ne (še) slovenskih?

Pri nas pa po ugotovitvah Gozdarskega inštituta Slovenije promet s traktorji v zadnjih letih vztrajno pada. Po dveletnem krepkem zmanjšanju prodaje traktorjev v letih 2023 za 19,1 odstotka in 2024 za 15,6 odstotka je bil padec prodaje za 3,5 odstotka oziroma 33 traktorjev v letu 2025 manjši. Vprašanje je, ali se bo prodaja zopet obrnila navzgor.

V ZDA je bil upad celo 10-odstoten, v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji pa 12- do 14-odstoten. Italija in Španija sta, zanimivo, zabeležili pozitivno rast.

Ob tem se kmetijstvo hitro tehnološko preobraža, saj klasične stroje vse bolj dopolnjujejo digitalne rešitve, avtomatizacija in nove tehnologije.

Kaj delajo droni na polju?

»Digitalizacija in avtomatizacija delovnih postopkov in povezljivost strojev z informacijskimi platformami izstopata,« ugotavlja Mihael Miheljak, direktor marketinga in produktni vodja iz podjetja SIP Šempeter. Med globalnimi in evropskimi trendi, ki vplivajo tudi na slovenski sektor, so:

a) Droni in robotika.

Vse bolj popularno je spremljanje rasti pridelkov, prepoznavanje težav in seveda kartiranje polj z dronom. Robotske enote za pregled pa omogočajo hitrejšo in bolj ciljno obdelavo pridelovalnih površin. Za zdaj je tehnologija pri nas sicer uporabna bolj poskusno in pri večjih kmetijah, a zagotovo sledi širitev uporabe.

b) Precizna in digitalna tehnologija.

Vključevanje nadzora GPS, senzorjev in telematike omogoča večjo produktivnost in bolj učinkovito uporabo opreme. Kmetje tako lažje optimizirajo uporabo gnojil, vode in pesticidov ter zmanjšujejo stroške in vpliv na okolje, hkrati pa izboljšujejo donosnost.

c) Napovedno vzdrževanje in digitalni servisi.

Proizvajalci se nagibajo k rešitvam, ki ne prodajajo samo strojev, ampak celoten digitalni servisni ekosistem.

č) Povezljivost strojev in podatkov (angl. Internet of Things – IoT).

Tudi traktorji, kombajni in drugi stroji se lahko povezujejo z oblačnimi platformami, ki zbirajo podatke o delovanju, učinkovitosti in stanju opreme v realnem času. Proizvajalcem in kmetom to omogoča daljinsko spremljanje, napovedno vzdrževanje in bolj strateško odločanje.

d) Informacijski sistemi za upravljanje kmetije (angl. Farm Management Information Systems, FIMS).

Programsko orodje za bolj celosten vpogled v kmetijski proces, ki se uporablja za vodenje evidence pridelave, spremljanje stroškov in donosnosti, povezavo z GPS/poljskimi podatki, droni ali senzorji ter načrtovanje rotacij, gnojilnih norm, setvenih koledarjev in podobno. Prav tako še ni širše uveljavljeno, a z naprednejših kmetij se širi na vse bolj dovzetne za tehnologijo.

Celotni članek si lahko preberete v marčevski številki revije Podjetna Slovenija in TUKAJ.