Podjetniki prek skladov posojajo podjetnikom. Ta posel je zelo v porastu.

Kaj so alternativni skladi? Številni podjetniki jih še ne poznajo.

Lažje jih opišem, če razložim, kaj niso. Na eni strani imamo borzo in z njo povezane delnice, obveznice, vzajemne sklade, ETF-e. Vse drugo, kar ni borza, so alternative. Alternativi skladi predstavljajo investiranje v naložbene razrede, kot so zasebni kapital, nepremičnine, posojila, obnovljivi viri in startupi.

Ali to pomeni, da podjetniki prek sklada lahko tudi posojajo denar?

Seveda, podjetniki s presežki prek alternativnih kreditnih skladov kreditirajo druga podjetja. Ta posojila so v zadnjem času zelo v porastu. Za banke je značilna kataloška prodaja posojil, podobno kot v gostilni dobite meni. To je za stranko najcenejša možnost. Zaradi sezonskih poslov, izzivov zaradi dokumentacije, čezmejne transakcije in drugih razlogov banke s svojim načinom dela niso vedno dovolj fleksibilne ali hitre in tu vstopijo kreditni skladi.

Alternativni sklad je bolj fleksibilen, vendar posojilojemalca zato stane nekoliko več. Seveda pa se mora obema stranema, zaradi različnih razlogov, to še vedno poslovno izplačati.

Kako pa je pri alternativnih skladih z likvidnostjo?

Delnico lahko kupite danes, že jutri pa jo prodate. A zaradi likvidnosti je večja njena volatilnost. Alternativni skladi pa so srednjeročen ali dolgoročen naložbeni produkt, z ročnostjo naložbe od dve do šest let, zato je volatilnost manjša.

Če na primer nepremičninski sklad odda objekt McDonald’su, ki ga ta uporablja z 20-letno pogodbo, potem se dobro ve, kakšna bo najemnina. Volatilnost in ročnost sta pri naložbi v alternativni sklad glavni razliki.

Katere alternativne sklade upravljate pri vas?

Upravljamo nepremičninski alternativni sklad. To je za naložbenika nekakšna nepremičninska obveznica in je hkrati naš najbolj konservativen produkt. Drugi naš sklad se ukvarja s posojili, kjer je najbolj pomembno dobro zavarovanje. Sicer pa je prednost takšnega sklada to, da je veliko bolj fleksibilen kot bančni sistem. V našem portfelju sta še sklad zasebnega kapitala, ki vlaga neposredno v nakup podjetij, in sklad, ki vlaga v obnovljive vire energije.

Alternativni skladi so sicer namenjeni večjim vložkom. Po slovenski zakonodaji je minimalni znesek 50.000 evrov. To je meja, kjer se šteje, da je nekdo dobro poučen vlagatelj. Nad tem zneskom vsak sklad lahko sam postavi pravila naložbene politike. Minimalni znesek je lahko 150.000, 200.000, 300.000 evrov …

Zaznati je močnejši trend preobrazbe največjih slovenskih podjetnikov v investitorje. Kako je v zadnjih letih z zanimanjem podjetnikov za vaše sklade? Koliko več sprašujejo po takšnih naložbah?

V naših skladih danes upravljamo okrog 600 milijonov evrov, od česar je 300 milijonov naložb s strani slovenskih posameznikov. V zadnjih letih je vse več povpraševanja, ker alternativni skladi postajajo del finančnega ekosistema. Vsako leto naložbeni vložki zelo rastejo. To je tudi posledica naše zgodovine in prepoznavnosti.

Vsak vlagatelj si sestavi svoj portfelj, kjer so lahko delnice z borze, kakšna nepremičnina, morda zlato ali še kaj drugega. Ampak v zadnjih letih se vse bolj zavedajo, da so v njihovem portfelju lahko tudi alternativni skladi. V tujini je to že dolgoletna praksa.

Kdo so podjetniki, ki vstopajo v alternativne sklade? So to bolj tisti, ki zgolj vlagajo svoje dobičke, pa so v svojem podjetju še vedno zelo aktivni? Ali pa predvsem tisti, ki so prodali svoje podjetje in iščejo nove naložbe, hkrati pa mirnejše življenje?

Oboji. Tako kot pri marsičem je pri alternativnih skladih ključno zaupanje …

Slovenci najbolj zaupajo v nakup nepremičnine …

Drži. Nepremičnine so vedno najbolj popularne. Ampak, če ne špekuliramo z rastjo vrednosti in gledamo le najemnino, so donosi okrog triodstotni. Marsikdo pozabi, da se je treba tudi ukvarjati z najemnikom.

Koliko podjetniki vlagajo v alternativne sklade?

V Sloveniji je pomemben val vlagateljev v alternativne sklade prišel s strani podjetnikov, ki so ob prodajah svojih družb kapitalizirali tisto, kar so ustvarili v 30 ali 40 letih. Takšnih primerov bo čedalje več.

Veliko prodaj podjetij je bilo sicer tudi po veliki finančni krizi, ko so se prestrukturirale velike industrijske skupine. Hisense je denimo v Gorenju čistil, kaj bo v prihodnje osnovna dejavnost in kaj ne. V Nemčiji je že več kot polovica transakcij s podjetji posledica nasledstva.

Ta nov val prihaja v Slovenijo. Ni samoumevno, da bodo nove generacije prevzemale podjetja od staršev; včasih se nove generacije temu nočejo zavezati. Skladi zato nastopajo kot prevzemniki, v imenu zasebnega kapitala, nekdanji lastniki podjetij pa hkrati del izkupička vložijo nazaj v sklade. Drugi vir vlagateljev so podjetniki, ki imajo tekoče finančne presežke. Ti vlagajo v sklade, da razpršijo tveganja in oplemenitijo premoženje.

Kako pa podjetniki razmišljajo pri razpršitvi svojih naložb?

Pomemben moment pri skladih je gibanje obresti. To je bil močan dejavnik, zaradi katerega so skladi pred 5 do 10 leti zacveteli. Takrat so banke zaračunavale ležarine.

Vsak pozna lastne potrebe. A če imate 10 odstotkov svojih presežkov v likvidnih sredstvih, ste mirnejši. Za vlagatelje so seveda osrednjega pomena razpršitev naložb in tveganja. K nam pridejo vlagatelji, ki imajo že izdelano mnenje, kaj bi dodali v svoj portfelj; drugim svetujemo mi. Rekel pa bi, da alternativni skladi predstavljajo med 20 in 30 odstotkov portfeljev vlagateljev.

Kako dolg je povprečen časovni horizont vložka v vaših skladih in kakšne so možnosti predčasnega izstopa?

Vsak sklad ima svoja pravila poslovanja. Najkrajša ročnost je dve leti, kar pomeni, da je denar v skladu vezan za dve leti. Tako je v našem nepremičninskem skladu, in sicer zaradi narave transakcij oziroma najemnin. V skladu zasebnega kapitala, ki kupuje podjetja, je naložba vezana za približno pet let.

Pri skladih pa velja izpostaviti še eno posebnost. Če kdo želi vložiti 500 tisoč evrov, to ne pomeni, da skladi ves denar vzamejo takoj. Najprej se namreč z vlagatelji dogovorijo, koliko bodi ti vložili, da imajo kritje. Šele potem gre sklad na trg in se dogovarja za posle. Ko se zgodi prva transakcija, vpokliče določen delež denarja in tako naprej.

Kako so strukturirani stroški upravljanja alternativnih skladov? Na kaj morajo biti podjetniki pozorni, da res razumejo neto donos?

Če bi sam vlagal v alternativni sklad v Sloveniji, na Hrvaškem, v Zahodni Evropi, kjer je takšnih skladov na tisoče, bi se osredotočil na dvoje.

Prvič, komu zaupamo denar: kdo je ekipa, ki ga bo upravljala. Vsakdo, ki dela, tudi greši, a pomembno je, da je naložba v poštenih rokah. In drugič: kakšni so stroški in donos pred davki. Provizija menedžmentu za upravljanje se giblje med enim in dvema odstotkoma na leto. To je v alternativnih skladih standard, vsak naložbeni razred pa ima svoje specifike in stroške.

Uspešnost sklada se meri po donosu pred davki pri izplačilu. Zaradi računovodskih potreb se vmes vrednotijo portfelji, ki jih imajo skladi, a za vlagatelja je ključen donos pred davki pri izplačilu. Stroški se obračunavajo sproti za delovanje sklada, zato je pomembno pogledati zgodovino donosov sklada.

Kakšni pa so ti neto donosi pred davki?

Gibljejo se od 7,5 odstotka letno za najbolj konservativne produkte pa do 15 ali do 20 odstotkov letno. Nihče pa ne more jamčiti, da bo vedno tako. Pri konservativnih skladih je to veliko bolj predvidljivo. Pri skladih zasebnega kapitala, obnovljivih virov ali terjatev smo doslej delali zelo dobro, a poslovno okolje se spreminja. Konkurence je več. Veliko je odvisno od ekipe, ki upravlja sklad.

Če se malo pošalim, vam vlagatelji plačajo stroške upravljanja v višini vezanih depozitov na banki, da bi na koncu za denar dobili bistveno več. 😊

Tako zanimive teze še nisem slišal, ampak lahko bi rekel tudi tako. 😊A teh stroškov si nismo izmislili mi. Takšni so standardi na trgu. Pravila igre so znana tudi za banke, zavarovalnice, pokojninske sklade … Stroški vzajemnih skladov za vlagatelje so denimo dvakrat do trikrat višji od naših, kar ni logično, a očitno prebivalstvu to lahko zaračunavajo.

Igor Akrapovič se očitno zanima za naložbo v JEK2. Kaj bo v prihodnosti bolje: naložba v JEK2 ali v alternativne sklade?

Če se smem pohvaliti, ima Igor Akrapovič glede na donos, ki ga je ustvaril, zelo dobre izkušnje s skladi Alfi. Odgovor na to malce provokativno vprašanje pa je: skladi so danes, JEK2 pa bo čez 30 let, če se danes odločimo zanjo. 😊

Kakšno razpršitev naložb priporočate podjetnikom?

Priporočil bi, da v alternativne sklade naložijo od 20 do 30 odstotkov naložbenega portfelja. Lahko tudi več. Teh 30 odstotkov pa naj namenijo različnim vrstam alternativnih skladov. S tem dodatno razpršijo naložbo, da nimajo vseh jajc v eni košari.

Skladi morajo delovati po svojih pravilih, denimo, da so lahko največ od 5 do 20 odstotkov izpostavljeni eni naložbi. To je spet ista logika: če se eno jajce razbije, ima to seveda vpliv na naložbo, ni pa to konec sveta.

Koliko podjetniki povečujejo vrednost naložb po prvi realizirani naložbi? To stori večina ali manjšina?

Ko sklad zaključi cikel in odpremo njegovega naslednika, nam okoli 95 odstotkov vlagateljev sledi. Alternativni sklad je namreč kot ribiški čoln s posadko, v katerega ljudje vlagajo denar, da bodo šli lahko lovit točno določene ribe. Ko se zbere dovolj kapitala, gre posadka s čolnom v ribolov. V času ribolova je denar vlagateljev vezan, ko se čoln z ulovom vrne, pa se tega raztovori in razdeli vlagateljem. Če je bil ulov dober in vlagatelji zadovoljni, bo naslednji čoln še večji.

Imamo stalno bazo vlagateljev. Nekaj jih je z nami od začetka, prek različnih priporočil pa se nam pridružujejo novi. Tako lahko upravljamo že 600 milijonov evrov.

Kako naj nov vlagatelj preveri alternativne sklade? Kako naj preveri, komu lahko zaupa?

Pregleda naj preteklo uspešnost in zgodovino delovanja sklada, kakšni so bili njegovi rezultati v preteklosti in tudi, kako so ti skladi regulirani. Alternativni sklad lahko ustanovi marsikdo, a v Sloveniji sodi pod regulativo Agencije za trg vrednostnih papirjev. Ta spremlja, kdo so vlagatelji sklada, kakšen obseg sredstev sklad upravlja in tako naprej. Ključno je, komu zaupate, kaj lahko ekipa upravljavcev pokaže, torej kakšne so njene reference, koliko denarja sama vlaga v sklade, tudi v svojega …

Ali vam podjetniki, ki so vlagatelji v vaših skladih, ponujajo tudi svoje znanje, stike, izkušnje? Ali želijo sodelovati tudi tako?

Da, njihove izkušnje in poznavanje panog nam koristijo pri kakšnih naložbah. Takšnega prenosa znanja je zelo veliko.

Po lastniški sestavi podjetij v lasti podjetnikov je videti, da nekateri podjetniki ustanavljajo podjetja kot »sklad«, privabijo druge podjetnike in gredo z njimi skupaj v nove naložbe. Ali tudi vi sodelujete s takšnimi projekti, da morda depersonificirate upravljanje?

Depersonifikacija je izjemno pomembna. Sliši se preprosto, vendar je to najtežje. Lastniku, ki je ustanovil takšno podjetje, je to neskončno težko narediti.

Primere, ki ste jih omenili, bi lahko po angleškem zgledu imenovali sindikat podjetnikov. Seveda jih imamo. To so naložbe, ki zaradi določenih specifik ne sodijo v noben naš sklad. Povabljenih je nekaj vlagateljev, ki se odločijo za skupno naložbo. Ker jim ta ne pomeni dnevnega posla, mora zanjo nekdo skrbeti. Zato potem pride do sindikata, kjer se združi denar in tudi zadolžitve.

Takšna skupina je pred kratkim nastala okoli podjetja Mass, ki prevzema avstrijski Humanic … Po drugi strani se iz lastniške sestave Amal naložb, ki je pred časom prodala pekarsko skupino Don Don, vidita dve novoustanovljeni podjetji, pripravljeni za nove naložbe.

Poznam oba primera, čeprav ne sodelujemo. Kolikor razumem primer družbe Mass, je bil ustanovitelj, ki se dobro spozna na branžo, zelo uspešen. Verjetno je bilo v igri več scenarijev: ali prodati podjetje ali pa narediti še en cikel razvoja in mogoče prodati še večje podjetje.

Saj veste, kako pravijo: če nastane partnerstvo dveh, je veselje dvojno, problemi pa gredo na pol. Verjetno so našli kapitalskega partnerja in šli v nov projekt. Gre za zgleden primer, kako lahko neka manjša slovenska firma, ki ima ambicije rasti ali pogledati čez mejo, naredi še kaj pametnega. Hkrati je tako manjša tudi kapitalska izpostavljenost.

Ko gre za nasledstvo, se pojavlja več različnih oblik: pravo nasledstvo, prodaja podjetja in nadaljnje angažiranje podjetnika v vlogi investitorja, prodaja podjetja različnim skladom, prodaja strateškim partnerjem, prodaja podjetja zaposlenim … Katerih oblik izstopa podjetnika iz svoje firme bo največ v naslednjih letih? Zdi se, da postaja delež klasičnih nasledstev manjši in da se povečuje delež novih oblik izstopa podjetnikov …

Z vidika lastništva podjetij bi v prihodnosti stavil na menedžerske odkupe, ko podjetje od lastnika odkupi vodstvena ekipa podjetja. Ta že pozna razmere. Hkrati lahko to izpelje z nekim kapitalskim partnerjem, kot je sklad, ki firmi omogoči razvoj, prvotnim lastnikom pa izplačilo.

Veliko slovenskih podjetij je za tujino mikro podjetij, zato za strateške lastnike ali tuje sklade niso tako zanimiva – čeprav jih mi uvrščamo med srednja ali mala podjetja. Slovenska podjetja so majhna, specifična, ampak zelo dobra, z veliko znanja in energije, nišna. Za lastniški prehod v takšnih podjetjih so lokalne rešitve tudi manj stresne.

Je pa pri menedžerskih odkupih pomemben davčni izziv, kajti za zaposlene je tak odkup velik zalogaj, mar ne?

Videli smo že tudi primer, ko so se lastniki s svojim menedžmentom dogovorili za neke vrste lizing. S tistimi, ki so jim bili v času lastništva desna roka, so se dogovorili, da prevzamejo podjetje in ga vodijo.

Stari lastniki so v vlogi nadzornega sveta na primer še štiri leta. V tem času so dobički še last starih lastnikov, nato pa podjetje preide v last menedžerjev. Do zadnjega izplačila dobičkov se podjetje ne prepiše na nove lastnike. Pravniki dogovor zapišejo tako, da sta obe strani zaščiteni.

Koliko pa v alternativne sklade vlagate sami?

Ko smo začeli s prvimi skladi, so nam naši prvi vlagatelji rekli, da niti ne razumejo, kaj delamo, da pa nas poznajo že deset let, ker sodelujemo. In da bodo vložili milijon evrov, če tudi mi vložimo milijon svojega denarja. Tako se je začelo. Danes imam skoraj vse naložbe v naših skladih. Gre le za našo lastno dejavnost.

Investirali pa ste tudi v zasebni projekt kampa pri Bledu …

Ta je povsem družinski projekt. Kakšen projekt naredimo tudi za dušo. A 90 odstotkov mojih naložb je v skladih.