»Prisluhnite staršem, a naredite po svoje.«

Kot pravi dr. Damjana Pondelek, svetovalka vodstvom in kolektivom pri krepitvi organizacijske kulture, odpornosti, odgovornosti, odnosov, komunikacije in vodenja iz podjetja Urednica, je od prve službe mogoče pričakovati:

1. Osnovne naloge.

Prve naloge so pogosto rutinske, saj delodajalci pričakujejo, da se novinci najprej seznanijo z delovnim okoljem.

2. Praktične izkušnje.

Prva služba je priložnost za pridobivanje praktičnih izkušenj, ki jih izobraževanje ne more zagotoviti.

3. Prilagodljivost kot ključ kariere.

Delovno okolje se hitro spreminja, zato je sposobnost prilagajanja novim nalogam, tehnologijam in ekipam ključna. Prilagodljiv posameznik hitreje napreduje, saj se lažje spopada z izzivi in izkoristi priložnosti.

Prav prilagodljivost je najpomembnejša, pravi sogovornica, saj omogoča spoprijemanje z nepričakovanimi izzivi – spreminjajo se delovni procesi, pa tudi gospodarske razmere.

Zakaj je stalno učenje pomembno?

V okolju, kjer se tehnologija, delovni procesi in družbene norme nenehno spreminjajo (in v takšnem okolju živimo), je sposobnost nenehnega pridobivanja novih znanj in veščin ključna za ohranjanje konkurenčnosti.

»Posameznik, ki se uči novih orodij, pristopov in naprednih znanj, ostaja dragocen sodelavec in tudi lažje zamenja delovno mesto,«

izpostavlja sogovornica.

Dodaja, da stalno učenje ni le priložnost za rast, temveč je nujnost, ki posamezniku omogoča, da lahko uspešno opravlja delovne izzive. Hkrati krepi ključne veščine, kot so prilagodljivost, reševanje izzivov in čustvena inteligenca. Z izpostavljanjem novim idejam in izzivom posameznik razvija sposobnost hitrega prilagajanja nepričakovanim okoliščinah, kar je v dinamičnih delovnih okoljih neprecenljivo.

Sogovornica navaja tudi, da stalno učenje povečuje samozavest in občutek lastne vrednosti. Vsaka nova veščina ali spoznanje posamezniku daje občutek dosežka in ga spodbudi, da prevzame večjo odgovornost.

»Posameznik, ki se nenehno uči in raziskuje nove ideje, pa naj bo to prek spletnih tečajev, branja ali mreženja, v svoje ekipe prinaša sveže poglede. To je še posebej pomembno v majhnih in srednje velikih podjetjih, kjer lahko posameznikova pobuda neposredno vpliva na organizacijski uspeh.«

Zakaj je dobro ustvariti načrt za pridobivanje znanj?

Stalno učenje presega profesionalni razvoj in bogati tudi osebno življenje. Razumevanje pomena odnosov in spoštljive komunikacije posamezniku pomaga graditi bolj izpolnjujoče odnose in se bolj učinkovito spoprijemati z življenjskimi izzivi. Sogovornica zato svetuje, da si ustvarite načrt za pridobivanje znanj:

1. Ocenite trenutne veščine: Prepoznajte, katere veščine že imate in katere so potrebne za želeno kariero.

2. Raziščite trg dela: Preverite, po katerih veščinah je v vaši panogi največ povpraševanja (na primer Zavod za zaposlovanje RS, Moje delo, LinkedIn ali spletne strani delodajalcev).

3. Izberite vire učenja: Uporabite spletne platforme, kot sta Coursera in Udemy, ali brezplačne vire, kot sta YouTube in Khan Academy. Pridružite se delavnicam ali tečajem v okviru ljudskih univerz ali poiščite pomoč in podporo v središčih za samostojno učenje.

4. Postavite si smiselne in dosegljive cilje: Načrtujte kratkoročne (na primer osvojitev osnov programiranja v šestih mesecih) in dolgoročne cilje (na primer certificiranje v določeni veščini v dveh letih).

5. Pridobljene veščine uporabite v praksi: Novo znanje uporabite v projektih ali v okviru prostovoljnega dela, da utrdite veščine.

6. Ocenite napredek: Vsakih 6–12 mesecev preverite, kako napredujete in ali je vaš načrt še usklajen s potrebami trga.

V tem trenutku so znanja, ki krepijo zaposlitveno vrednost, tesno povezana s hitrimi spremembami v tehnologiji, delovnih okoljih in družbenih pričakovanjih. Za mlade v podjetjih je ključno, da združujejo tehnične in druge ključne veščine, saj delodajalci vse bolj cenijo posameznike, ki so prilagodljivi, inovativni in sposobni delovati v raznolikih ekipah, svetuje dr. Damjana Pondelek.

Te veščine so:

• Komunikacija, ki omogoča jasno izražanje idej in sodelovanje v raznolikih ekipah ter je temelj za uspešno delo v hibridnih ali mednarodnih okoljih.
• Čustvena inteligenca, ki pomaga pri obvladovanju konfliktov in gradnji odnosov ter je še posebej pomembna pri timskem delu in delu s strankami.
• Prilagodljivost in pripravljenost za učenje sta prav tako ključni, saj delodajalci iščejo posameznike, ki se lahko hitro učijo novih orodij ali procesov.

Zakaj prisluhniti staršem, a narediti po svoje?

Spreminjajoči se trg dela, kjer mnogi današnji poklici v prihodnje ne bodo obstajali, od mladih zahteva drugačno miselnost, kot jo imajo naši starši, ugotavlja sogovornica. »Nasvet za mlade, ki jim ga ne bo težko upoštevati: prisluhnite staršem, a naredite po svoje.«

Namesto linearne kariere naj posameznik, ki vstopa v delovno okolje, pričakuje, da bo v življenju zamenjal več poklicev, ne le delovnih mest. In to sploh ni slabo, zatrjuje dr. Pondelek, ki ob tem svetuje, da se mladi na te nove okoliščine lahko tudi pravočasno pripravijo:

• Razvijajte prenosljive veščine:

Osredotočite se na veščine, kot so kritično razmišljanje, komunikacija, reševanje problemov in digitalna pismenost, ki so uporabne v različnih poklicih.

• Sprejmite negotovost:

Namesto strahu pred spremembami se učite videti in izkoristiti priložnosti v novih tehnologijah in trendih.

• Mrežite:

Gradite odnose z ljudmi iz različnih panog, saj vam lahko odprejo vrata do novih priložnosti.

• Bodite proaktivni:

Redno spremljajte trende v panogi, se udeležujte dogodkov in iščite priložnosti za učenje.

• Krepite čustveno odpornost:

Spremembe so lahko stresne, zato razvijajte strategije za obvladovanje stresa. Pogovor s prijateljem, sprehod v naravi, meditacija, šport, dobra knjiga – karkoli vas pomirja.