Kisik za 3. slovensko podjetniško pomlad

Deset let pozneje je jasno, da bi potrebovali nov takšen program. Izpuhteva druga slovenska podjetniška pomlad (prva je bila v 90. letih prejšnjega stoletja, druga pa se je začela po veliki krizi pred desetletjem). Slovensko podjetništvo potrebuje nov kisik. Pa ne zato, ker bi podjetništvo samo zapadlo v krizo ali ker bi se pojavljala kakšna gospodarska kriza, ki sicer nikoli ni nemogoča, temveč zaradi dveh drugih razlogov:

• birokratske navlake, ki podjetjem krade čas za njihovo osnovno dejavnost, kar je tudi največji stres za podjetnike in menedžerje,

• davčnega primeža, katerega posledice podjetništvo občuti skupaj z vsemi zaposlenimi, saj je Slovenija znana po izrazito nadpovprečni obremenitvi plač.

To potrjuje tudi izjava gospodarskega ministra Matjaža Hana v intervjuju na naslednjih straneh revije. Socialdemokratski minister je odkrito priznal, da zdaj, ko je minister, proračun vidi malo drugače kot takrat, ko je bil poslanec. Pri tem je poudaril, da je v proračunu že zdaj dovolj denarja za razbremenitev plač, če bi se le zavzeli za boljšo organizacijo v javnem sektorju; z drugimi besedami, če bi se lotili tudi debirokratizacije.

Debirokratizacija in razbremenitev plač sta siamski dvojčici, ki podjetništvu lahko omogočita nov kisik za tretjo podjetniško pomlad. Slednjo Slovenija nujno potrebuje, če želi zadržati blaginjo svojih prebivalk in prebivalcev v času največje geostrateške negotovosti po drugi svetovni vojni.

Prvi test, ali se politika dovolj dobro zaveda tega izziva, ne bodo volitve 2026, niti strankarski predvolilni programi. Prvi test bo morala prestati že obstoječa vlada.

Gospodarski minister Matjaž Han ji je namreč na mizo položil dva predloga. Da se:

1. do novega leta vrne stara ureditev za normirane samostojne podjetnike,

2. zaposlenim omogoči udeležba pri dobičku podjetij.

Pravi, da sta ti dve točki realni. Omenja še dodatno razbremenitev 13. in 14. plače. Razmišlja pa tudi o tem, da upokojenci, ki so 40 let vplačevali za svojo pokojnino in nato nadaljevali z delom, zato ne bi bili prikrajšani za velik del svoje pokojnine.

Ja, do teh upokojencev (med njimi so tudi mnogi podjetniki), ki – kljub dopolnitvi 40 let svoje delovne dobe – še naprej delajo, je slovenska država res nesramno diskriminatorna. V 40 letih dela so pošteno plačevali za svojo polno pokojnino. Ne bi jim bilo več treba delati, pa delajo še naprej, čeprav bi lahko uživali v pokoju. Še naprej plačujejo davke in prispevke.

Država pa jim nameni le 40 odstotkov njihove zaslužene pokojnine, po treh letih pa samo 20 odstotkov. Mar ni to navadna kraja?

V Sloveniji potrebujemo kisik tako podjetniki kot njeni prebivalci. Dovolj je bilo zategovanja!

Še niste naš naročnik? KLIK.