Ko obrambna zmogljivost dela za bolne
- Gregor Lisec
- 17 junija, 2026
- Trendi
- stock.adobe.com
Gregor Zupan z ministrstva za obrambo najprej izpostavi razliko, ki jo v razpravah pogosto spregledamo:
»Pri dvojni rabi v osnovi ne gre za tehnologije, ki izhajajo iz obrambnega sektorja in se uporabljajo v civilne namene, pač pa ravno obratno – za proizvode, ki so prvenstveno namenjeni civilni rabi, se pa lahko uporabijo tudi v vojaške namene.«
Podobno razlago ponuja tudi Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije Slovenije GIZ–GOIS:
»Pojem dvojne rabe definira civilno aplikacijo, ki se eventualno lahko uporabi v obrambne namene.«
A za gospodarstvo postaja vse pomembnejši širši koncept dvonamembnosti – ko obrambne zmogljivosti dobijo tudi civilno vrednost.
Ta prehod sicer ni nič novega in to potrjujejo najbolj znani primeri, ki jih našteva Zupan: internet, GPS ter napredni materiali, kot so kevlar, karbon, goreteks in teflon. Vse te tehnologije so bile v osnovi razvite za vojsko, sčasoma pa postale uporabne v civilnem okolju oziroma gospodarstvu.
Danes se ta proces še pospešuje. Razvojni cikli so krajši, tehnologije kompleksnejše, potrebe družbe pa tudi v luči geopolitičnih razmer po svetu vse bolj prepletene z varnostnimi izzivi. Meja med civilnim in vojaškim se zato vse bolj briše – ne le v teoriji, ampak tudi v praksi. V številnih primerih se razvoj že od začetka načrtuje z mislijo na obe uporabi.
Helikopterski prevozi, gašenje požarov …
Vojaška infrastruktura danes opravlja številne naloge, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. Eden najbolj očitnih primerov je helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP). Slovenska vojska poleg svojih osnovnih nalog redno sodeluje pri reševanju življenj – od intervencij do prevozov organov in reševanj v gorah. Takšne naloge so del vsakdanjega življenja.
Podoben primer je transportno letalo Spartan, ki ni namenjeno le vojaškim operacijam, temveč tudi gašenju požarov in medicinskim evakuacijam. Dvonamenskost v tem primeru ni naknadna, temveč je bila zamišljena že v osnovi.
Skalar ob tem opozarja, da dvonamenskost ne velja le za tehnologije:
»Tudi bolnišnica je lahko objekt z dvojnim namenom, prav tako infrastruktura, še posebej kritična.«
Zupan prikima, da so načrtovane gradnje in obnove bolnišnične infrastrukture pomemben projekt dvonamenskosti, pri čemer se že vnaprej razmišlja o uporabi za različne scenarije.
Pomembno področje predstavlja tudi zaščita infrastrukture. Sistemi za zaznavanje in nevtralizacijo brezpilotnih letal lahko poleg vojske ščitijo tudi energetske objekte, bolnišnice ali logistična središča. V času, ko postaja varnost kritične infrastrukture vse pomembnejša, takšne rešitve dobivajo novo vlogo. Niso le obrambni, ampak delujejo tudi kot poslovni produkt.
Več o tem pa v posebni izdaji Podjetna varnost.
Preberite tudi
Iz posebnih izdaj

Osebne povezave preživijo tudi menjavo službe
Ljudje pogosto menijo, da je smisel ohranjanja odnosov zgolj neposredna korist. Damjan Blagojević, svetovalec za

Že prihodnje leto bo Luka Koper pametno pristanišče
Predsednica uprave Luke Koper, d. d., Nevenka Kržan je povedala, kako bo Luka Koper že prihodnje leto postala pametno pristanišče.

Ali bomo kmalu živeli pod zemljo? Slovensko podjetje razvija hiše prihodnosti
Bi lahko hiše prihodnosti stale pod zemljo? Ne zaradi vojne, ampak zaradi nižje porabe energije, večje varnosti in prilagajanja podnebnim

Matija Šešok pred prevzemom velikega 3. maja: »Čez 5 let bo morda 100 mio EUR prodaje.«
Kaj Iskra snuje po prevzemu največje ladjedelnice v nekdanji Jugoslaviji? Zakaj je dobro, da slovenski podjetniki združujejo kapital za večje