Uf, kaj vse bi radi bili mladi!

Kateri so sanjski poklici mladih v Sloveniji?

Med panogami, ki vključujejo njihove sanjske poklice, prevladujeta zdravstvo (npr. radiolog/inja, ortodont/ka, kineziolog/inja, nevrokirurg/inja, ortoped/inja, plastični/a kirurg/inja, zdravstveni tehnik/diplomirana medicinska sestra, psiholog/inja, psihiater/inja …) in šolstvo (učitelj/ica, profesor/ica matematike, profesor/ica športa, poučevanje odraslih, delo v vrtcu, učitelj/ica razrednega pouka).

Nesporno: mladi si želijo v zdravstvo in šolstvo

Majska anketa e-Študentskega servisa je zato izjemno presenetljiva. Očitno postavlja na trhle temelje trditve nekaterih, da primanjkuje zanimanja za zdravstvene in šolske poklice. Ti v javnosti ustvarjajo prepričanje, da bomo kmalu ostali brez zdravnikov in učiteljev. Zato neposredno vprašanje pristojnim: zakaj ob sanjah mladih, da bi delali v zdravstvu in šolstvu, takšne informacije za javnost? Čemu so namenjene? Mar ne bi bilo bolje zavihati rokave in jih več izučiti za tovrstne poklice? Kajti – mladi si želijo v zdravstvene in šolske poklice.
Omenjena raziskava pa je tudi zabavna. Mlade so v anketi Mladi in trg dela povprašali o tem, kakšni so njihovi sanjski poklici. Zanimivo je, da imajo mladi, čeprav je med vprašanimi polovica dijakov (torej starih šele med 15 in 19 let), že kar jasne predstave o tem, kje se vidijo v prihodnosti.

Od zoopsihologa do šefa gradnje JEK

Med najbolj zanimivimi deli, ki bi si jih dijaki in študenti želeli opravljati, ko se zaposlijo, so:

• zoopsiholog/inja,
• spletni/a kriminalist/ka – etični/a heker/ka,
• strokovnjak/inja za strojno učenje,
• forenzični/a patolog/inja,
• evropski/a sodnik/ca,
• visoki/a državni/a predstavnik/ca,
• vodja projekta gradnje jedrske elektrarne.

Med sanjskimi poklici, ki so bolj podjetniško obarvani, pa so:

• • imeti podjetje, ki proizvaja laboratorijsko proizvedeno meso,
  • influencer/ka – vplivnež/vplivnica,
  • pisatelj/ica,
  • delo na turistični kmetiji.

Predstave o tem, da mladi ne vedo, kaj bi radi, ali pa, da ne bi delali ničesar, so seveda iz trte izvite. Mladi se za svojo poklicno prihodnost še zdaleč ne zanimajo manj, kot so se pred 20, 50 ali 80 leti, zato je toliko bolje, da jih podjetja čim prej angažirajo v svoje vrste. V poletnem času je takšna priložnost študentsko delo. Prav zato je dobro vedeti, koliko vas študent stane.
Trg študentskega dela je malce padel na glavo

1. dejstvo: Minimalna urna postavka je od leta 2015 (z ZUJF-C) uzakonjena in zdaj znaša 6,92 € bruto, kar je 5,85 € neto.
2. dejstvo: Povprečna urna postavka trenutno znaša 8 €/h bruto na uro (6,76 €/h neto). Dvig povprečne urne postavke je prikazan v spodnjem grafu

(vir: e-Študentski servis)

3. Pet del, v katerih se je urna postavka v zadnjih štirih letih najbolj dvignila, preračunano iz povprečne bruto urne postavke iz objavljenih oglasov v lanskem letu:

• • programiranje – 11,00 € (rast 12%)
  • delo v zdravstvu – 8,50 € (rast 35%)
  • strežba – 8,00 € (rast 29%)
  • strokovna dela – 7,80 € (rast 24%)
  • pomoč v prodaji – 7,00 € (rast 27%)

Kot je razvidno, je programiranje še vedno zelo cenjeno. Toda strežba, ki je bila nekoč zelo slabo plačana, to že nekaj časa ni več. Poleg tega je rast cene dela v zdravstvu izjemno zrasla, prav tako v prodaji. Če bi se pošalili, bi lahko zapisali, da je trg študentskega dela malo padel na glavo.

Kaj bi podjetja in kaj mladi?

Kaj pa podjetja in drugi delodajalci v resnici ponujajo študentom in dijakom? Pet najbolj pogostih del je:

• • delo v prodaji,
  • strokovna dela z različnih področij: programiranje, prevajanje, projektiranje, digitalni marketing,
  • delo v turizmu in gostinstvu,
  • enostavna dela: deklariranje, vrtnarska dela, pakiranje in
  • sezonska dela: učitelji plavanja, animatorji, prodaja sladoleda, prodaja vstopnic.

In kaj bi želeli delati mladi

Deset najbolj iskanih del je:

• • strokovna dela,
  • administrativna dela,
  • prodaja,
  • zdravstvo in farmacija,
  • lažja dela,
  • delo s strankami,
  • računalništvo in programiranje,
  • poučevanje,
  • strežba.

Vir: Študentski servis

Samo 4 % mladih bi delalo izključno na daljavo

Predstave o mladih, ki se širijo v javnosti, ruši še ena zanimiva ugotovitev. Iz ankete Mladi in trg dela je sicer razvidno, da si študenti in dijaki želijo opravljati študentsko delo tudi na daljavo (v 23 %) in hibridno delo (43 %). Toda …

Ko se redno zaposlijo, si svoje delo v 49 % predstavljajo v prostorih delodajalca. 41 % mladih si redno zaposlitev predstavlja v hibridni obliki, medtem ko bi izključno na daljavo zaposlitev želelo opravljati – zgolj 4 % mladih.

Kako si predstavljaš svoje delo, ko se redno zaposliš oziroma končaš šolo/študij? (n = 744)

Vir: Studentski servis

Ponudbe študentskega dela na daljavo s strani podjetij zaradi omejitev v zakonodaji sicer skoraj ni. Od 4.651 objavljenih prostih del na začetku julija so bila le 4 na daljavo in 87 za delo od doma.