Se podjetja zavedajo nove dobe omrežnin?

Že marca drugo leto se bo korenito spremenil način obračunavanja omrežnine. Pa podjetja sploh razumejo, kaj jim bo to prineslo, in kako se nameravajo na to pripraviti?

Nina Simić
5 decembra, 2023
Nasveti, Vsebina
Foto: Shutterstock.com

Tarifne postavke omrežnine bodo po novem izražene v obliki časovnih blokov, ki predstavljajo obdobja znotraj dneva in so določeni ločeno za višjo oziroma nižjo sezono ter delovni dan oziroma dela prost dan. Omrežnina odjema energije bo tako, namesto VT in MT, razdeljena na kar pet tarif, katerih cene še niso dokončne in znane. Prav tako se bo spremenilo določanje obračunske moči in obračunavanje omrežnine za moč.

Cilj novega sistema obračuna je uporabnike spodbuditi, da s prilagajanjem odjema prispevajo k optimizaciji distribucijskega in tudi širše elektroenergetskega sistema. Tako lahko dosežemo razbremenitev omrežja v času, ko je to najbolj obremenjeno z vidika porabe električne energije in moči. Uporabnik bo lahko svoj odjem prilagajal tako po moči kot po porabljeni električni energiji in s tem privarčeval.

Glavne značilnosti novega sistema so:

Obračun temelji na 15-minutnih vrednostih.
Uvedba dveh sezon: višja sezona bo med novembrom in februarjem, nižja pa med marcem in oktobrom.
Pet časovnih blokov: najdražji bo časovni blok 1, ki nastopi zgolj v višji sezoni – v obdobju, ko je glede na podatke elektrooperaterjev omrežje najbolj obremenjeno –, najcenejši pa časovni blok 5, ki nastopi zgolj v nižji sezoni.
Razločevanje med dogovorjeno in presežno obračunsko močjo.

Najdražje v top času, a ceno še izračunavajo

Aleš Koželjnik, direktor podjetja Kolektor Setup, ki se ukvarja s storitvami energetskega upravljanja, pojasnjuje, da se bo strošek za elektriko povečal predvsem podjetjem, ki večji del svojega odjema realizirajo v času najvišjih tarif, torej še posebej pozimi (od novembra do februarja) med 7. in 14. uro ter 16. in 20. uro: »Na drugi strani pa podjetjem, ki imajo enakomernejši odjem ves dan ali pa večji odjem poleti, nova metodologija obračunavanja omrežnine ne bi smela prinesti bistvenih podražitev.«

V Agenciji za energijo RS pravijo, da so trenutno v procesu ugotavljanja upravičenih stroškov elektrooperaterjev, ki se pokrivajo z omrežnino. »Šele na podlagi upravičenih stroškov bomo lahko izračunali tarifne postavke in vplive na odjemalce. Zato ne moremo govoriti o podražitvah v konkretnih podjetjih oziroma panogah, v katerih podjetja delujejo. Prav tako se ne bo podražila ali pocenila elektrika kot energent, temveč se bodo, glede na obremenjenost distribucijskega elektroenergetskega omrežja, temu ustrezno prilagajale tarife. Tako bodo tarifne postavke omrežnine višje v obdobjih, ko bo omrežje bolj obremenjeno.«

Siceršnja korelacija novih tarifnih postavk za omrežnino in cen za dobavo električne energije obstaja in jo je mogoče prepoznati ob vpogledu na urne trge, kjer se trguje z električno energijo, pri čemer so cene močneje korelirane v času višje sezone. V času nižje sezone je korelacija šibkejša večinoma sredi dneva zaradi proizvodnje iz OVE, dodajajo.

Sistem se bo prilagodil samodejno. Sicer iz Agencije za energijo RS svetujejo, da se podjetja v primeru vprašanj, obrnejo na energetske svetovalce. Eni od njih so na primer brezplačni svetovalci mreže En Svet, ki deluje pod okriljem Eko Sklada. Seveda pa je na voljo tudi veliko plačljivih svetovalnih podjetij.

»Podjetjem, ki imajo enakomernejši odjem ves dan ali pa večji odjem poleti, nova metodologija obračunavanja omrežnine ne bi smela prinesti bistvenih podražitev,« pravi Aleš Koželjnik, direktor podjetja Kolektor Setup.

Se izplača prilagoditi proizvodnjo?

»Pri podjetjih, ki imajo naprave z večjo močjo, bo potrebna prilagoditev delovnega časa oziroma procesov v proizvodnji. Nekatera podjetja bodo verjetno morala prilagoditi svoj delovni čas, da bi se izognila višjim stroškom električne energije,« pravi Patricjo Božič, energetski svetovalec mreže ENSVET, ki deluje pod okriljem Eko sklada.

Na Agenciji za energijo RS dodajajo, da bodo znotraj vsakega dneva le trije časovni bloki. Tako se dosedanjima VT in MT pridružuje še obdobje srednje obremenjenosti omrežja. »To bo odjemalcem omogočalo še več manevrskega prostora za prilagajanje odjema. Pomembno je, da je sedanje obdobje nižje tarife od 22. do 6. ure zjutraj po novem tudi obdobje, ko je omrežje najmanj obremenjeno in zato najugodnejše za uporabo,« pojasnjujejo.

Po Koželjnikovem mnenju nekatera podjetja svoje procese že vodijo tako, da nova metodologija nanje ne bo vplivala. Druga podjetja pa lahko z zamikom večjih konic odjema bistveno spremenijo svoj strošek omrežnine. »Te konice lahko premaknejo s spremenjenim delovnikom, če jim tega njihova dejavnost ne dopušča, pa so na voljo še druge metode, s katerimi v energetiki povečujemo učinkovitost:

zamenjava ogrevalnih sistemov,
postavitev sončnih elektrarn,
uporaba baterijskih hranilnikov, pametno upravljanje.«

Rešitve za podjetja brez spremembe delovnega časa

Poleg prilagajanja delovnega časa, ki ni vedno izvedljivo, Božič podjetjem predlaga še nekaj drugih rešitev:

Božič meni, da bo pomembno predvsem povečanje učinkovitosti rabe energije v podjetjih: »Podjetja bodo morala izvesti ukrepe za optimizacijo in učinkovitejšo uporabo električne energije, ki vključujejo vpeljavo energetsko učinkovitih tehnologij, kot so pametni sistemi za nadzor porabe energije, energetsko učinkovite naprave za hlajenje in ogrevanje ter optimizacija procesov, ki zahtevajo visoko moč električne energije.«

»Za podjetja vse pomembnejša postajajo vlaganja v obnovljive vire energij. Nekatera podjetja bodo vsekakor vlagala v lastne sisteme za pridobivanje obnovljive energije, kot so sončne elektrarne in tudi druge tehnologije OVE, da bi zmanjšala odvisnost od omrežne električne energije in s tem stroške. Za potrebe tega bodo lahko podjetja koristila neporavnana sredstva, ki jih omogoča Eko sklad, in nepovratna sredstva, ki jih ponuja Borzen na pred kratkim objavljenem pozivu za nepovratna sredstva za naložbe v nakup in vgradnjo novih proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije, ki vključujejo tudi baterijske in toplotne hranilnike energije,« pojasnjuje Božič.

Božič opozarja tudi na pomembnost mehkega ukrepa ozaveščanja zaposlenih: »Izvedba ozaveščanja in izobraževanja za zaposlene je lahko eden cenejših ukrepov glede na učinek in je nujna, če želimo spodbujati odgovorno in varčno rabo električne energije ter ozaveščati o pomenu zmanjševanja porabe električne energije v podjetju.«

Sprememba pred vrati, a koliko bo zares dražje?

Uporabnikom sistema nad 43 kW bo dogovorjena obračunska moč določena za posamezni časovni blok na podlagi uporabnikovih doseženih 15-minutnih moči posameznega časovnega bloka v zadnjih 12 mesecih. Uporabnik bo imel možnost elektrooperaterju predlagati drugačno dogovorjeno obračunsko moč. V primeru presega le-te pa bo v omrežnini za moč stroškovno upoštevana tudi presežena moč.

V tem trenutku cene omrežnine še niso znane, zato je težko narediti izračune. Prizadevajo pa si, da bodo tarifne postavke za omrežnino znane do konca oktobra, najkasneje pa do 15. novembra. V času pisanja prispevka žal tudi primerjalnik stroškov omrežnine, ki ga najdete na novi spletni strani Agencije za energijo RS – Uro.si (Učinkovita raba omrežij) ni deloval in nismo mogli narediti simulacijskega primera.

Več podjetij smo povprašali, ali so že pripravila izračune, in večina ga šele pripravlja. Če bodo ugotovili, da se jim bo to izplačalo, bodo uvedli tudi določene spremembe. Težko pa bodo prilagodili delovni čas, pravi Dejan Bjelobaba, direktor podjetja TEM. Tako se ne pripravljajo pretirano, saj je velik proizvodni obrat pretežko prilagoditi drugačnim časovnim oknom. Sprijaznili se bodo s podražitvijo.

Dobili smo občutek, da se vsi, od strokovnjakov do podjetij, še malo lovijo okrog te teme, saj dejansko ni znanih veliko informacij, čeprav je uvedba skoraj pred vrati.

Tudi v podjetju Danfoss Trata še nimajo točnega preračuna, kakšna bo dodatna finančna obremenitev, ki jo bo našemu podjetju prinesel nov način obračunavanja omrežnine: »Se pa v našem podjetju že nekaj časa aktivno ukvarjamo s projekti za povečanje energetske učinkovitosti, s katerimi želimo zmanjšati skupno porabo elektrike. Med drugim sta proizvodna obrata Danfoss Trate, torej v Ljubljani in Kamniku, tudi dve tovarni v sklopu podjetja Danfoss, ki nameravata do leta 2030 doseči ogljično nevtralnost. Gre za eno od aktivnosti v sklopu strategije podjetja Danfoss v boju proti podnebnim spremembam in spodbujanju trajnostne prihodnosti.