Naj vaša stavba začne razmišljati sama
Pametne rešitve za delovno okolje: od energetske optimizacije do pametnih omaric. Pomembna je izbira sistemskega integratorja.
Sodobne tehnologije omogočajo visoko raven avtomatizacije v stavbah, zato sistemi postajajo vedno bolj kompleksni in medsebojno integrirani. Vsaka stavba ima optimalno stopnjo avtomatizacije, ki je odvisna od tipa stavbe, predvidenih energetskih sistemov in načina uporabe. Prav zaradi kompleksnosti sodobnih sistemov je vse pomembnejša vloga sistemskega integratorja,« pojasnjuje Urban Primožič, vodja programa avtomatizacija in digitalizacija zgradb iz podjetja Metronik, ki ima veliko specifičnega znanja in izkušenj s tega področja. »V tesnem sodelovanju z investitorjem je treba v zgodnji fazi projekta definirati optimalno raven avtomatizacije in funkcijsko delovanje stavbe. Vloga sistemskega integratorja pa se ne zaključi, ko je stavba zgrajena, saj so pametni sistemi v stavbah živi in se z leti tudi posodablja jo. Izbira sistemskega integratorja je zato strateškega pomena za zagotavljanje dobre podpore v letih uporabe stavbe,« dodaja Primožič.
Poudarja, da je ključna vrhunska uporabniška izkušnja – intuitivna uporaba, hitro oddaljeno posredovanje vzdrževalca, kakovostna oprema in prilagojenost sistema ritmu bivanja v zgradbi. Gregor Jenčič, skrbnik marketinga iz podjetja Metra inženiring, proizvajalca pametnih sistemov za omarice, izpostavlja, da se globalno uspešna vodilna podjetja pri gradnji in preurejanju pisarn ali zgradb osredotočajo na integracijo pametnih sistemov, ki optimizirajo stroške vzdrževanja, omogočajo varno in fleksibilno delovno okolje ter izboljšujejo uporabniško izkušnjo in učinkovitost zaposlenih. »Natančneje to pomeni sodoben, privlačen in kreativen videz delovnega okolja ter elementov v njem, možnost individualnega prilagajanja načina njihove uporabe, omogočanje višje stopnje higiene ter podpore sodobnim trendom prepletanja življenja in dela, kot je hibridni način dela. To med drugim dosegajo ob pomoči pametnega sistema za prilagojeno in brezstično uporabo omaric za zaposlene,« navaja Jenčič.
Gregor Jenčič izpostavlja, da se globalno uspešna vodilna podjetja pri gradnji in preurejanju pisarn ali zgradb osredotočajo na integracijo pametnih sistemov, ki optimizirajo stroške vzdrževanja …
Top trendi v svetu pametnih stavb
Pametne stavbe imajo veliko različnih sistemov, kot so videonadzor, oskrba na daljavo ter navsezadnje tudi prižiganje luči in spuščanje rolet. S strokovnjaki smo preverili, kateri so trenutno najbolj zanimivi:
Zmanjšanje porabe energije glede na zasedenost prostorov
»Največ energije v zgradbah se porabi za sisteme ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in razsvetljave. Sodobni sistemi za avtomatizacijo zgradb prilagajajo delovanje energetskih sistemov glede na dejansko zasedenost prostorov in tako zmanjšujejo nepotrebno porabo energije,« pojasnjuje Primožič. To je še posebej pomembno v trenutnem obdobju energetske krize, ko se cene energentov močno zvišujejo. Po nekaterih podatkih lahko z optimizacijo dosežemo celo od 15- do 30-odstotne prihranke.
Energetski informacijski sistemi prežijo na porabo
»Z rastjo cen energentov investitorji in upravljalci stavb želijo imeti nadzor nad porabo energije. Energetski informacijski sistemi v sodobnih zgradbah postajajo standard, saj uporabnikom omogočajo vpogled v porabo energije. S sodobnimi analitičnimi orodji lahko uporabniki ugotavljajo neučinkovito delovanje energetskih sistemov in nepotrebno rabo energije v času nezasedenosti stavbe ter izvajajo ukrepe za zmanjšanje rabe energije. Z uporabo analitičnih orodij vpeljemo ključne kazalnike KPI (na primer poraba energije na kvadratni meter stavbe ali poraba energije glede na temperaturni primanjkljaj), ki so pomemben indikator uspešnosti zmanjševanja rabe energije in blaženja posledic energetske krize,« nadaljuje Primožič in dodaja, da so v Metroniku razvili lastno programsko rešitev MePIS Energy, ki omogoča napredna orodja za upravljanje energije v skladu s standardom ISO 50001.
Z uporabo analitičnih orodij vpeljemo ključne kazalnike KPI, ki so pomemben indikator uspešnosti zmanjševanja rabe energije in blaženja posledic energetske krize …
Napredni senzorji vodijo prezračevanje in klimatizacijo
V zadnjem obdobju zdravo bivalno okolje postaja ena izmed osrednjih tematik na področju pametnih zgradb. »Napredni senzorji poleg merjenja temperature in vlage omogočajo merjenje kakovosti zraka, koncentracijo ogljikovega dioksida, trdih delcev ter neprijetnih vonjav. Na podlagi izmerjenih vrednosti sistem avtomatizacije prilagaja količino dovedenega svežega zraka v stavbo in uporabnike stavbe opozarja na prekoračene vrednosti,« delovanje senzorjev opisuje Primožič.
Pametni sistemi skrbijo za vzdrževanje, preden pride do okvare
»Pametni sistemi v zgradbah stalno spremljajo delovanje sistemov in obveščajo uporabnika o potrebnih vzdrževalnih delih, preden pride do okvare. Tako uporabnik zniža stroške vzdrževanja zgradbe in zmanjša število izpadov sistemov ob morebitnih okvarah,« Primožič izpostavlja prednosti teh sistemov. Dodatno pojasni: »Sistem na primer uporabnika obvesti, da je doseženo določeno število obratovalnih ur v sklopu rednega vzdrževanja ali da je poraba energije povečana, kar nakazuje na neustrezno delovanje naprave.«
Največji hit: pametne omarice za poslovne prostore
»Največ povpraševanja je po pametnih rešitvah za dolgoročno uporabo omaric za zaposlene, kjer vsak uporablja dodeljeno omarico (higiena). Zanimanje vlada tudi za kratkoročno, deljeno uporabo omaric v pisarnah, saj je tako potrebnih manj, s tem pa prihranimo prostor. V zadnjem času so zanimivi interni paketomati za brezdotično distribucijo dokumentov med zaposlenimi ali celo prevzem spletnih nakupov na delovnem mestu. Oboje se seveda odklepa brezstično, s fizičnim (kartico) ali digitalnim (mobilno aplikacijo ali QR-kodo) medijem,« rešitve našteva Jenčič. Trendovsko je odpiranje s pametno uro, prilagoditev strani odpiranja levičarjem in desničarjem, onemogočen dostop po koncu delovnega časa in odklepanje na daljavo prek mobilne aplikacije, dodaja Jenčič in navede primer uporabe: »Edinstvena rešitev je na primer rešitev dostave čistih delovnih oblačil v pametne tridelne omarice zaposlenih v slovenski tovarni aluminija.« Sistemi pametnih omaric ne potrebujejo nikakršnega vzdrževanja oziroma rednih posegov, kar omogoča občutne prihranke v večletni dobi uporabe. V Avstraliji so na primer popularni sistemi za omarice End-of-Trip, za hrambo čelad, skirojev za zaposlene in podobno, kot pojasnjuje Jenčič; podjetja s tem spodbujajo dejavnosti za izboljšanje zdravja in počutja zaposlenih.