Kaj pa, če – zmanjka elektrike!
Izpostavljamo najpomembnejše posledice, ki lahko doletijo podjetnike.
To ni nemogoče. Že večkrat se je zgodilo, tako v Evropi kot po svetu. V Kanadi je bilo na primer leta 1989 v Quebecu brez elektrike 55 milijonov ljudi. Brazilija je 11. marca 1999 doživela največji »blackout« (zatemnitev, prevod avtorja), ki je vplival na 160 milijonov ljudi. Podobno se je zgodilo na Kitajskem. Tudi kibernetski napad v Iranu je leta 2010 prek računalniškega virusa povzročil znatno škodo na iranskih centrifugah za jedrsko energijo, ki so bile prirejene tako, da so ušle izpod nadzora. V Braziliji in Paragvaju pa je bilo leta 2009 60 milijonov ljudi brez elektrike kar 11 dni.
Ne le daleč. Tudi blizu nas.
Zgodilo se je že tudi blizu nas. Na primer v Evropi. V Italiji je 56 milijonov ljudi 28. septembra leta 2003 za 12 ur ostalo brez elektrike. Zadnji večji »blackout« je centralno EU doletel leta 2006, ko je v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Španiji in na Portugalskem brez elektrike za več ur ostalo več kot 15 milijonov gospodinjstev. V Ukrajini je bilo 23. decembra 2015 zaradi izpada šest ur brez elektrike okoli 225.000 ljudi. »Blackout« v Ukrajini je bil pravzaprav serija usklajenih kibernetskih napadov na tri energetska podjetja. Napadalci so zlonamerno programsko opremo uporabljali približno šest mesecev, preden so izklopili napajanje. V teh mesecih so hekerji zbirali poverilnice, spreminjali status privilegijev in izvajali premike znotraj omrežja. Tudi poplave v Nemčiji lani so povzročile krizno stanje, tako da je bilo več kot 100.000 ljudi nekaj dni brez elektrike. Ni torej nemogoče, zato bi se bilo dobro malce pripraviti v skladu s starim načelom, da nas nič ne sme presenetiti. Izpad električne energije je realna varnostna grožnja; ni nemogoče, da bi se v kratkem spet uresničila. Vprašanje je le, kako se z njo čim lažje spopasti kot družba, da ne ostanemo brez električne energije več dni oziroma tednov. Že lansko jesen je denimo avstrijska obrambna ministrica zapisala: »Vprašanje ni, ali bo prišlo do izpada, temveč le, kdaj.« Ob je imela avstrijska vlada resno promocijsko kampanjo opozarjanja ljudi, da se to lahko zgodi in kako ravnati v takšnem primeru.
»Vprašanje ni, ali bo prišlo do izpada, temveč le, kdaj.« Ob je imela avstrijska vlada resno promocijsko kampanjo opozarjanja ljudi, da se to lahko zgodi in kako ravnati v takšnem primeru.
Kaj se zgodi, če traja dan, mesec ali dlje časa?
Nihče ne ve zagotovo, kaj se bo zgodilo zaradi izpada električne energije. Gotovo pa je, da se ne bomo tako hitro vrnili v svojo »vsakdanjo rutino« brez resnih gospodarskih posledic v naslednjih petih letih. V enem od scenarijev, če se zgodi kolaps, je za vso Evropo pričakovati približno teden dni vnovičnega vzpostavljanja električne energije. Če torej električni mrk traja nekaj ur, en dan ali teden, morajo biti podjetja na to ustrezno pripravljena z vzpostavljenimi protokoli in rezervnim načrtom. Samo dogajanje in ukrepanje mora biti hitro. Pri tem se moramo vprašati, kateri procesi v podjetju lahko delujejo brez elektrike in preprečijo večjo gospodarsko škodo.
V takšnih primerih se nam ustavi proizvodnja in varnostni sistemi. Ocenjujemo lahko, da imajo zaposleni v svojih prevoznih sredstvih na zalogi še za dan ali dva goriva, da lahko pridejo na delo. Identificirati moramo ključne kadre, ki lahko preprečijo gospodarsko škodo. Pojavi se tudi vprašanje komunikacije v podjetju. Stacionarni in mobilni telefoni ne delujejo; kako vzpostaviti stik z dislociranimi enotami, dobavitelji? Celotni informacijski sistem pade, računalniki brez napajanja prav tako ne delujejo, prenosniki pa le nekaj ur pri nepolni moči. Ali imamo pri tem vse podatke shranjene v oblaku? Brez elektrike nam tudi to ne pomaga. Prav tako je vprašanje, kako zagotoviti (čim bolj) tekoč plačilni promet, koliko gotovine imamo za plačilo tekočih obveznosti do zaposlenih (za plače), dobaviteljev in podobno, ali banke delujejo … Ogrevanje in razsvetljava v obratu po izpraznitvi agregatov prav tako ne delujeta več. Glede na ocene bi tak izpad električne energije po vsej Sloveniji v samo 24 urah povzročil za okoli 108,68 milijona evrov škode.
Glede na ocene bi tak izpad električne energije po vsej Sloveniji v samo 24 urah povzročil za okoli 108,68 milijona evrov škode.
Kaj to pomeni za povprečno slovensko podjetje?
Ob (daljšem) električnem mrku je prekinjena naša dobavna veriga za delovanje proizvodnje. Dobavitelji ne dostavljajo surovin in materialov, ker ni komunikacije. Sistem sprejemanja in oddaje blaga nenadoma ni več urejen … Kaj naredijo v prehranski industriji in trgovinah s hitro pokvarljivim blagom, ko termični procesi in hladilne naprave (hladilniki, klime) ne delujejo več? Hkrati se nam ob tem kot podjetju zastavi vprašanje, ali bodo zaposleni res prišli na delo, če imajo doma šoloobvezne otroke, ki nimajo varstva, stanovanjske hiše pa so brez ogrevanja in razsvetljave? Javni promet se ustavi, prometna signalizacija ne deluje. Kje kupiti hrano in druge življenjske potrebščine, če imamo samo bančno kartico, doma smo brez gotovine, POS-terminali pa ne delujejo? Pričakovati je tudi težave pri oskrbi s pitno vodo in pri odvajanju komunalne odpadne vode, saj naj čistilne naprave ne bi delovale brez elektrike. Vse storitve in dejavnosti nenadoma postanejo zelo omejene. V takem primeru bo torej trajalo nekaj dni, da bodo vse omrežne infrastrukture, ki so odvisne od napajanja, kot so mobilni in stacionarni telefoni, bankomati, plačilni sistemi, bencinske črpalke, semaforji, predori, železniški promet, javni prevoz, dvigala, proizvodne linije in internet, spet delovale. Šele takrat bo možen ponovni zagon infrastrukture.
Kje kupiti hrano in druge življenjske potrebščine, če imamo samo bančno kartico, doma smo brez gotovine, POS-terminali pa ne delujejo?
Ali so lastniki OVE na lokaciji objekta zaščiteni?
Kaj pa samooskrbni? Sončni paneli za svoje delovanje (pretvorbo sončne energije v električno) potrebujejo manjšo napravo, imenovano razsmernik oziroma bolj poznano kot inverter. Ta naprava enosmerni električni tok, ki ga proizvajajo solarni moduli, pretvarja v dvosmernega. Spremeni se tudi karakteristika toka, tako da lahko električno energijo oddajamo v omrežje ali pa jo uporabimo za oskrbo lastnih električnih strojev in naprav. Za samo pretvorbo/delovanje pa potrebuje elektriko. Če torej elektrike ni, sončne celice ne delujejo. Podobno je s toplotnimi črpalkami. Te ob pomoči električne energije prenašajo (črpajo) toplotno energijo iz toplotnega vira (zemlje, vode ali zraka) v ogrevalni sistem. To se zgodi v zaprtem tokokrogu, kjer se tekoči delovni medij (hladivo) uparja, komprimira in ponovno utekočinja. Le tako je toplotno energijo mogoče z nižjega temperaturnega nivoja dvigniti na višjega. Hladilno sredstvo pri tem ostane v tokokrogu in se ne porablja ali sprošča v okolje.
Ogrevanje nam tako ne deluje, če ni elektrike za osnovno delovanje ogrevalnega procesa. Še huje: tudi peči na trda goriva in nafto v večini primerov ne delujejo, ker imajo vgrajene sisteme za čiste izpuste. Ti prav tako potrebujejo elektriko. Celovite rešitve, ki bi odpravila vse težave, ni. Glavno je, da se pokrije škoda, za to pa je treba imeti zelo dober načrt. Druge tehnologije oziroma začasne rešitve, ki lahko pomagajo ublažiti posledice v gospodarstvu, so pomožni viri napajanja, na primer agregati, baterije, zalogovniki toplote in akumulatorji. Pri tem je zelo pomembno omeniti, da sistem nikoli ne bo deloval v celoti, temveč gre v takih primerih predvsem za preprečevanje minimalne škode.
Se bo res zgodilo v prihodnosti?
Prihajajo električni avtomobili. Iz naftnih derivatov in premoga prehajamo na nizkoogljično družbo (čedalje bolj na električno energijo). Izpostavljenost podjetij bo zato še toliko višja. Najpomembneje je, da država zagotovi robusten sistem, ob katerem je verjetnost takšnih izpadov čim manjša – če do njih že pride, pa jih je potem mogoče hitreje odpraviti. Ne glede na to pa je ključno, nujno in modro, da se vsa podjetja na ta izziv pripravijo.