Kaj morate vedeti o trendih, ko pridete z dopusta?
Spet se zdi, da je poletje zatišje pred nevihto in da nas čaka težka druga polovica leta. Zadnje novice niso preveč obetavne. Slabih napovedi smo resda že povsem navajeni in do zdaj smo se jim relativno uspešno izogibali. Izzivi so naša stalnica, poleg tega pa vedno odpirajo vrata tudi novim priložnostim.
5 PRILOŽNOSTI
1. Digitalizacija: leta 2030 bo prvi računalnik že pametnejši od nas.
Tako kot za Slovenijo, bo tudi v globalnem smislu digitalizacija velika priložnost v drugi polovici leta, meni Domijan: »Podjetja že zdaj ogromno vlagajo v umetno inteligenco in razvoj novih aplikacij.« Trenutno je umetna inteligenca na stopnji dve- ali triletnega otroka, pravi Domijan., Ttoda od zdaj bo hitro napredovala:
»Leta 2030 bo prvi računalnik pametnejši od vas.« To ni novost. Takšen razvoj so strokovnjaki napovedali že pred dvajsetimi leti. V smeri nadaljnjega razvoja umetne inteligence se bo stekalo ogromno denarja, zato bo tukaj tudi neskončno veliko priložnosti za biznis, zaključuje Domijan.
2. Zelena energija: ne toliko avtomobili kot viri
Priložnosti v globalnem smislu prinaša tudi zelena energija. Ne govorimo o električnih avtomobilih, katerih široka uporaba je z vidika okolja za zdaj sporna. Pri konceptu zelene energije Domijan cilja predvsem na veter in druge alternativne vire: »Poiskati moramo alternativne vire energije, ker pri konstantno naraščajoči želji imeti še več m ne moremo ustavarjati energijskih prihrankov.«
Preberite tudi: Kjer poslovni dogodki postanejo nepozabna doživetja
Promocijsko besedilo
3. Mednarodno sodelovanje: globalizacija naj gre naprej.
V sodobnem svetu sodelovanje ni več izbira, ampak nuja. Ne gre več zgolj za izmenjavo delovne sile, čeprav je to še vedeno pomemben segment mednarodnega sodelovanja. Z razvojem tehnologije in z digitalizacijo države ne morejo več same pokrivati kompleksnosti vrhunskih izdelkov in storitev, opozarja Domijan: »Če želijo biti podjetja uspešna, morajo imeti ekipo z industrijo v državah onstran meja.« Računalnik si na primer zamislijo v Ameriki, delajo pa jih na Tajvanu.
Ključ do uspeha mednarodnega sodelovanja bo že prej omenjena digitalizacija. Ta omogoča delo in sodelovanje na daljavo, brez ne da bi ljudje občutili meje. Poslovanje s partnerji kljub oddaljenosti in mejam poteka normalno.
4. Priložnosti za vlagatelje: zanimive bodo tudi obresti.
Ob zniževanju gospodarske aktivnosti, ki jo pričakujemo, so priložnosti za vlaganje omejene, vendar vedno obstajajo, pravi ekonomist Sašo Polanec: »Nove priložnosti vedno ponujajo tehnološka podjetja, ki inovirajo.«
V zadnjem letu je takšno denimo podjetje NVIDIA, ki je vodilni producent grafičnih kartic, ki te pa so potrebne za analizo velikih baz podatkov za modele umetne inteligence, pojasnjuje Polanec.
Zaradi vojne in oboroževanja bo še naprej prosperirala vojaška industrija. Obenem pa bodo obveznice (pa tudi depoziti v nekaterih bankah) prinašale višje nominalne donose za varčevanje. Trenutno so še realno negativne, a bodo ob umiritvi inflacije v roku dveh let ponovno pozitivne, napoveduje Polanec.
5 IZZIVOV
1. Nevarnost recesije: nove generacije trošijo manj
Hodimo po robu globalne recesije. Do zdaj so velike države rasle z izvozom., Oob soodvisnosti mednarodnega okolja pa vsak izvoz zdaj zahteva tudi uvoz, pravi Domijan: »Minili so časi, ko se je ena država z ekskluzivnim izvozom lahko bogatila na račun drugih. Ves svet je postal en sam trg, zato ni več priložnosti za ekskluzivo.«
Standard lahko raste samo globalno, to pa je težko nadzirati, opozarja Domijan. Nove generacije trošijo manj, bodisi zaradi varčevanja bodisi zaradi ekologije. in Tako bo ključno najti odgovor, kako v novih razmerah krmariti gospodarstvo in se ob manjšem trošenju izogniti recesiji, dodaja.
2. Nova žarišča: če eskalirajo, svet ne bo lep.
Vojna v Ukrajini, pa tudi ekonomske in finančne vojne – denimo zapiranje v tabore v želji premagati nasprotnika – predstavljajo nevarnost v drugi polovici leta, opozarja Ivanc. Nastajajo nova žarišča, denimo Južnokitajsko morje ali Bbližnji vzhod, še dodaja Ivanc.
Če bodo napetosti eskalirale, lahko pozabimo na vse prej naštete globalne priložnosti, denimo investicije, mednarodno sodelovanje in turizem, opozarja Domijan. V tem primeru bi sledil vzpon varnostnega vidika in vojaških investicij. Takšen svet ne bi bil lep, pravi.
3. Naraščajoče obrestne mere nas peljejo proti blagi recesiji.
Naraščajoče obrestne mere bodo imele učinek na gospodarsko rast, opozarja Bojan Ivanc. Kot kaže, Evropska centralna banka (ECB) še ni končala z dviigovanjem. Sporočilo je bilo jasno: »Naše delo še ni končano,« je povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Ključne obrestne mere bodo šle »na dovolj omejevalno raven«, je povedala in dodala, da ko dosežejo dovolj restriktivno raven, jih bo tam pustila »tako dolgo, kot bo treba«.
Obrestne mere vplivajo na inflacijo in gospodarstvo z zamikom, piše Domen Granda, vodja analiz pri NLB Skladih: »Na podlagi zgodovinskih podatkov znaša zamik v delovanju obrestnih mer od 6 pa vse do 24 mesecev.«
Prvi znaki višjih obrestnih mer se danes se že kažejo kot težave v regionalnih bankah v ZDA ter pri nepremičninskih podjetjih v ZDA in evroobmočju. Naslednji izziv predstavlja refinanciranje dolgov podjetij z višjo zadolženostjo, ki se bodo soočila s kruto realnostjo višjih obrestnih mer, pravi Granda.
Danes kopnijo tudi prihranki pri potrošnikih in ob dražjih kreditih lahko pričakujemo manjše povpraševanje v prihodnje, napoveduje.
Posledica teh silnic bo po njegovem mnenju blažja recesija v evroobmočju in ZDA, ta pa bo imela za posledico tudi znižanje inflacije in nižjo raven obrestnih mer. Recesijo v ZDA napoveduje tudi kazalnik desetih vodilnih ekonomskih indikatorjev, saj je trenutno na ravneh, ki jim je v preteklosti sledila recesija. Po nastanku tehnične recesije pa se v evroobmočju trenutno spoprijemamo s poslabšanim razpoloženjem med nabavnimi menedžerji in blažjo recesijo v Nemčiji, zaključuje Granda.
4. Podnebne spremembe nas silijo k manjši porabi.
Časi zatiskanja oči, da se to ne more zgoditi, ali preprosto upati, da se ne bo, so mimo. Podnebne spremembe so tukaj in zdaj, in zato lahko kvečjemu poskušamo zaustavljati sneženo kepo, ki se je že začela kotaliti. Podnebne spremembe nas silijo v nove načine poslovanja, kmetovanja ter navsezadnje tudi v nov način razmišljanja in življenja. Pri poslovanju bo zato ključen zeleni prehod, opozarja Domijan.
Prehod na ogljično nevtralno EU do leta 2050 v okviru zelenega dogovora pomeni ponoven razmislek o celotnem življenjskem ciklu izdelkov: spodbujanje trajnostne potrošnje in krožnega gospodarstva. To naj bi privedlo do manjše porabe virov, manjše količine odpadkov in manjših emisij toplogrednih plinov, navajajo na spletni strani EP.
Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo vključuje ukrepe za:
– embalažo in plastiko,
– trajnostni tekstil,
– elektroniko in IKT,
– gradbeništvo in stavbe,
– baterije in vozila,
– prehransko verigo,
– ključne surovine,
– popravilo in ponovno uporabo blaga.
5. Zniževanje cen premoženja: nepremičnin, delnic… gospodarske aktivnosti.
Povpraševanje na končnih trgih – predvsem po trajnih dobrinah – bo upadalo, zato se bo nadaljevalo zniževanje gospodarske aktivnosti tako v Sloveniji kot v drugih državah, napoveduje Sašo Polanec. Obenem se bodo začele zniževati cene imetij, kot so nepremičnine in delnice, medtem ko so se cene obveznic na sekundarnih trgih že prej zniževale ob višanju tržnih obrestnih mer, pravi Ivanc.
Manjša gospodarska aktivnost se bo odrazila v višji brezposelnosti. Izvoz in uvoz Slovenije se bosta zniževala. Cene surovin in energentov se bodo obenem začele zniževati zaradi nižjega povpraševanja, kljub visoki verjetnosti, da se bo vojna v Ukrajini nadaljevala še celo leto, verjetno tudi celotno naslednje leto, še predvideva Polanec.
Sorodni prispevki