»Ni nenavadno, da se v kakšni čredi pojavi srečen bik, ki je na absolventu. 😊«

Urban Rotnik je skupaj z Matijo Stuparjem in Janezom Turkom soustanovitelj HeroLabsa. Obenem je direktor tega podjetja, ki je s svojo pametno ovratnico MooHero postal letošnji slovenski startup leta.

Ali vsi trije soustanovitelji izhajate s kmetije?

Samo jaz. Sem tudi informatik. Matija je doktor fizike, Janez pa je študiral robotiko in elektroniko. Kolegi smo že skoraj 20 let.

Digitalci, ki bodo spremenili slovensko podeželje? 😊

Tak je plan. 😊

Od kod ideja o pametnih ovratnicah za krave?

Na naši družinski kmetiji je v hlevu 150 glav živine. Za vsakega kmeta je velik izziv ugotoviti, ali se krava goni in kdaj. Če jo kmet želi umetno osemeniti, mora to vedeti. Uspešna osemenitev v določenem času pa je pomembna tudi zato, da se ohranja mlečna produktivnost krave. Tako se regulira celotna proizvodnja.

Tako sem tuhtal, kako najti rešitev za ta izziv. Hitro sem se zavedel, da kmetje aplikacije ne bodo dobro sprejeli, če bodo morali vse podatke vnašati ročno. Janeza in Matijo sem zato vprašal, ali bi lahko naredili nekakšen senzor, s katerim bi dobili informacije, kdaj je krava nemirnejša, saj se takrat navadno goni.

Kaj senzor zaznava?

Zaznava gibanje v vse smeri, moč gibanja in različne ravni gibanja. Podobno kot pametna ura, le da ne meri srčnega utripa ali telesne temperature, pač pa zaznava gibanje, naskakovanje druge živali, kar je pojatev. Hkrati na vratu s strani spremlja prežvekovanje. Če krava manj prežvekuje, žre manj kot ponavadi, senzor pa to zazna in alarmira kmeta. To je namreč lahko prvi znak neke bolezni. To sta ključni zadevi, ki ju pametna ovratnica zaznava.

Koliko ovratnic ste že prodali?

Okoli 5.800, na 130 kmetijah v štirih državah. Večinoma smo jih prodali v Sloveniji, nekaj velikim kmetijam v Italiji, na katero se zdaj tržno osredotočamo, nekaj pa smo jih prodali tudi v Avstriji in na Hrvaškem.

Zakaj se osredotočate na Italijo?

Malo smo analizirali trg. Obiskovali smo sejme v različnih državah in dobili smo občutek, da so v Italiji kmetje precej podjetni. Tam so tudi velike kmetije, ki še niso tako digitalizirane, imajo pa zelo dobre prakse kmetovanja. S procesi dobro skrbijo za živali, takšna tehnologija pa jim lahko delo še dodatno poenostavi.

Potreba po takšnih ovratnicah je največja na velikih kmetijah s 500 in več kravami, kjer mora vladati red. Če ima kmet 20 ali 30 krav, lahko še dobro dela po občutku. Če pa jih ima 300, 400, že potrebuje posebne procese in ljudi, ki za to skrbijo.

Koliko stane pametna ovratnica?

Letno 31 evrov na senzor in na začetku 40 evrov enkratnega stroška na senzor. Z naročninskim poslovnim modelom smo tudi znižali vstopni cenovni prag za kupce. Obenem zagotavljamo podporo in ponujamo garancijo. Baterija se izprazni v sedmih, osmih letih, kupec pa v sklopu naročnine ob tem dobi nov senzor.

Ali lahko krava pretenta pametno ovratnico, tako kot človek lahko pretenta detektor laži?

Lahko jo pretenta zaradi zunanjega vpliva. Zgodilo se je že, da se je stranki piknik zavlekel pozno v noč in so bile krave lačne. Celotna čreda je zato pretentala naš sistem, ker so podatki kazali, da je cela čreda zbolela. V resnici pa ni dobila hrane.

Koliko birokracije s pametno ovratnico prihranite kmetom zaradi samodejnega poročanja o zakonsko obveznih podatkih, kar je povezano z aplikacijo govedo.si?

Poleg senzorja kupec dobi še aplikacijo. Tako lahko vodi evidence o dogodkih, ki so pomembni za celotno reprodukcijo. Med profesionalnimi rejci je večina takšnih, ki sami osemenjujejo krave; doma imajo ponavadi kontejner semena. Ko to storijo, morajo to sporočiti v bazo Kmetijskega inštituta Govedo.si.

To lahko vpisujejo ročno v zvezek, lahko pa podatke vnesejo prek spletnega obrazca.
Mi smo slednjega povezali z našo aplikacijo, tako da se podatek v omenjeni bazi pojavi takoj. Hkrati lahko sistem povežemo z molznimi roboti. MooHero tako postaja vmesnik, prek katerega je mogoče samodejno pošiljati zakonsko obvezne podatke.

Ali kdaj krava preskoči ta »umetni plot«, ko govorite o osemenjevanju, in sistem to zazna ter kmeta preseneti z informacijo, ki nakaže, da je krava breja? 😊

Ni nenavadno, da se v kakšni čredi pojavi srečen bik, ki je na absolventu. 😊 V tem primeru lahko s pametno ovratnico kmet ugotavlja, ali so krave že breje. Dostikrat se krava osemeni večkrat, a na koncu je ugotovljeno, da so bile kasnejše gonitve lažne. Na podlagi grafov pa je vidno, katera osemenitev je bila uspešna; torej, da je krava postala breja avgusta, in ne septembra.

Kaj od vsega, kar ste odkrili s pametno ovratnico, je bilo najbolj nepričakovano?

Presenetilo nas je, koliko imajo krave redne rutine. Nekatere vedno ležijo na istem ležišču, čeprav jih imajo na voljo sto. Ali pa so iste krave vedno prve v vrsti za molžo. Iz podatkov smo razbrali tudi, koliko pritisk mrčesa, na primer val muh, vpliva na nemirnost krav. Včasih že majhen stres pri kravah sproži nemir in precej razbije to rutino.

Nekoč nas je kmet obvestil, da je celoten hlev krav nemiren in da je nekaj narobe. Na koncu smo ugotovili, da je 50 metrov stran nekdo »štemal« zid, in to je bil vzrok njihovega vznemirjenja. Klicali pa so nas tudi iz neke ustanove, ker so želeli preveriti, ali lahko krave naravne nesreče, kot je potres, zaznajo vnaprej.

Ali bi s tehnologijo lahko dosegli, da bi bile krave tudi srečnejše, ne le produktivnejše?

Saj s to tehnologijo so že srečnejše. Krava ne more povedati, da ji ne prija jesti; pri stotih kravah je to težko opaziti. Prvi teden po telitvi je kritično obdobje, ko mora krava začeti jesti oziroma prežvekovati, saj le tako lahko proizvaja mleko.

S podatki, ki jih dobimo s pametno ovratnico, pa je to mogoče hitro ugotoviti in kmet lahko prej pokliče veterinarja. Ta nato ukrepa zgolj s preprostimi dopolnili. Zahtevno zdravljenje, ki je za kravo veliko bolj stresno, tako ni potrebno.

Ali boste s to tehnologijo zaznali in razvrščali krave po različnih značajskih tipih?

Pametna ovratnica se že zdaj prilaga posameznim kravam glede na različne karakterne tipe, starost, vitkost, poskočnost, mirnost … Večje kmetije na podoben način že ločujejo krave po skupinah, denimo po reprodukcijskem obdobju.

Ali boste razvil tudi ovratnico za ovce, koze, osle …?

Te možnosti smo že raziskovali, a smo se vrnili h kravam. Ovcam takšna ovratnica ne bi pomagala. Pri prašičih pa smo nekaj rešitev celo testirali, toda pri njih je večji izziv, če ima kakšen prašič primanjkljaj v prirastu. Raziskovali smo tudi potrebe pri športnih konjih, kjer je zelo pomembno, da niso pod prevelikim stresom. A pri konju ne gre za tako rutinsko žival, zato takšna rešitev ni najbolj primerna.

Tako za zdaj ostajamo pri kravah molznicah, ki jih je na svetu 135 milijonov. Trg je velik. Samo v Italiji jih je več kot milijon.

Kako bi kmeta, ki sovraži tehnologijo, v desetih sekundah prepričali v nakup pametne ovratnice?

Kmetje, ki so zelo skeptični, nas na koncu pogosto presenetijo. Včasih postanejo pravi navdušenci. Tako smo kar malo ponosni, da smo v kmetijstvo vpeljali digitalizacijo in o njej izobrazili kmete.

Kakšne rešitve pa snujete v prihodnosti?

Testiramo nove čipe, ki bi omogočali, da bi v velikem hlevu z več kot 500 kravami našli točno določeno. Puščica v aplikaciji bi pokazala, kje je ta krava. Do zdaj je bilo za kaj takšnega treba v hlevu postaviti kup anten. Izziv pa je še vedno visoka poraba energije; rešitev bi morala biti energetsko varčna. Kuhamo pa še marsikaj drugega.

Omenili ste italijanski trg. Kaj pa ameriški, zlasti južnoameriški, kjer je govedoreja zelo razvita?

Analiziramo tudi trg v Južni Ameriki in drugje. A treba je ločiti med mlečno in mesno pridelavo. Nas zanimajo krave molznice.

Ali kaj razmišljate, da bi s tem izdelkom stopili na investitorski trg?

Načrtujemo, da bomo na začetku prihodnjega leta iskali partnerja ali investitorja, ki bi nam hitreje odpiral trge – sprva za širitev v naši regiji.