Katere tri koroške občine so nad slovenskim povprečjem?

Janez Bijol, ustanovitelj in direktor podjetja Bijol, meni, da je tretja razvojna os kljub zamudam za Koroško predvsem priložnost.

»Na cesto čakamo že 25 let«

Bijol se z vprašanjem tretje razvojne osi ukvarja že od leta 2013. Po njegovih besedah je analiza, ki so jo pred dobrim desetletjem pripravila koroška podjetja, pokazala, da je skozi regijo takrat dnevno vozilo od 180 do 220 tovornjakov. Danes jih je še več.

Težava ni samo v tem, koliko časa potrebujejo ljudje do Ljubljane. Za podjetja je pomembna tudi logistika.

»Pomislite, koliko potrebuje tovornjak, da pride k nam na servis,«

pravi Bijol.

Sam bi si želel, da bi bila hitra cesta zgrajena čim prej. Končni datum odprtja pa po njegovih besedah še vedno ni znan oziroma se odmika.

Kljub temu tretjo razvojno os vidi predvsem kot priložnost. Po njeni polni vzpostavitvi pričakuje več zanimanja za poslovne cone, logistiko in proizvodna podjetja, saj bi bila Koroška prvič resneje vključena v osrednje prometne tokove Slovenije.

Koroška izgublja ljudi v Ljubljano in Avstrijo

Prometna odrezanost pa ni edini problem. Koroška podjetja težko dobijo kader.

»Tudi v Ljubljano, ki nam pobira kader,«

odgovarja Bijol na vprašanje, kam odhajajo Korošci. Del mladih postanejo dnevni migranti, številni pa se v Ljubljano preselijo že med študijem ali po njem.

Koroški direktorji so pred leti poskušali mlade z mentoriranjem spodbujati, naj ostanejo doma, vendar projekt po njegovih besedah ni bil uspešen.

Po drugi strani se nekateri, ki so pred leti odšli v Avstrijo, zdaj vračajo. V podjetje Bijol je letos prišlo pet delavcev, skupno pa se jih je v zadnjih letih vrnilo vsaj deset.

A tudi tu je problem: vračajo se izkušenejši, vendar pogosto po 20 ali 25 letih dela in z manj energije, kot so jo imeli nekoč.

Tri koroške občine nad slovenskim povprečjem

Koroška ima po besedah Bijola približno 2,7 milijarde evrov prihodkov in 1,2 milijarde evrov izvoza. Zaposlenih je okoli 13.000 ljudi, registriranih pa približno 1.660 samostojnih podjetnikov.

Pri plačah je slika manj ugodna. Lani je Mežica po povprečni plači na zaposlenega prvič prehitela Vuzenico, vendar so bile po Bijolovih podatkih nad slovenskim povprečjem samo tri koroške občine. Tretja je bila Črna na Koroškem.

Za hitrejši razvoj regije bi zato potrebovali več podjetij z visoko dodano vrednostjo.

»Na Koroško bi morale priti tri ali štiri velike firme, ki bi ustvarjale od 100.000 do 150.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, morda tudi 200.000 evrov,«

meni Bijol.

Brez novih znanj ne bo več izvoza

Koroška ima po njegovem mnenju dobro osnovo. Orodjarska in lesna industrija imata potencial, nekaj podjetij je v avtomobilski industriji, številna srednje velika podjetja pa rastejo.

Toda prihodnost vidi predvsem v inovacijah in razvoju.

»Imamo industrijsko tradicijo. Se pa bojim, da določeni poklici izumirajo,«

pravi. Kot primer navaja livarje. Če ne bo več ljudi s poklicnim znanjem, opozarja, ne bo niti dovolj znanja za nadaljnji razvoj.

Pri podjetju Bijol, ki danes na treh lokacijah zaposluje 82 ljudi, trenutno najbolj potrebujejo konstruktorje. V bližini jih ne najdejo, zato iščejo vse do Maribora.

Tudi zato bo razvoj Koroške odvisen od več stvari hkrati: prometne povezave, novih investicij, izobraževanja in predvsem sposobnosti podjetij, da ustvarjajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Celotni intervju z Janezom Bijolom si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija.