Preberite tudi: Je učinkovitost zaposlenih možno povečati z umetno inteligenco?
Promocijsko besedilo
Cene za velikih 6 do konca leta
»Če bi vedel, kakšne bodo cene dobrin do konca leta, bi investiral na terminsko blagovno borzo,« pravi ekonomist Matej Lahovnik in tako opiše negotovost, ki nas čaka letos.
Nafta: od 80 do 95 USD/sod
Cena soda nafte Brent naj bi se letos gibala med 80 in 95 ameriškimi dolarji, napoveduje Reuters v raziskavi, v kateri je sodelovalo tisoč energetskih strokovnjakov. Ponovno odpiranje Kitajske bi lahko te cene postavilo še višje, do 105 ameriških dolarjev za sod do konca leta, napovedujejo pri Goldman Sachs.
Rusija in Kitajska bosta ključni igralki pri oblikovanju cene nafte v letošnjem letu.
Plin: od 60 do 95 EUR/MWh
Letošnji razpon povprečne evropske referenčne cene plina nizozemskega plina TTF naj bi bil od 60 do 95 evrov na megavatno uro (MWh), napoveduje pet analitikov pri Reutersu. Na začetku leta so bile napovedi še bolj volatilne, od 64 do 125 evrov na megavatno uro.
Letošnje cene bodo v veliki meri odvisne od tega, ali bo ruska dobava še upadla, kakšno bo vreme in koliko plina bo porabila Kitajska, ko bo njeno gospodarstvo okrevalo.
Kljub nižjemu razponu pa so cene plina še vedno trikrat višje od tistih iz leta 2020. Po tem letu so cene poskočile zaradi porasta svetovnega povpraševanja, in sicer po koncu pandemije in po plinskem krču ob manjših ruskih dobavah.
Elektrika: 300 EUR/MWh
Cena elektrike bo do konca leta ostala precej nad zgodovinskimi ravnmi, napovedujejo pri Fitch Ratings. Terminske cene električne energije v večini zahodnoevropskih držav za leto 2023 znašajo približno 300 evrov na megavatno uro. Pretekla povprečja so bila v primerjavi s tem drobiž, od 50 do 60 evrov na megavatno uro.
Slovenska vlada je, podobno kot druge evropske, sprejela nekaj ukrepov za omilitev posledic draginje, ki jo je povzročila energetska kriza. Tako je cena elektrike za gospodinjstva in mikropodjetja regulirana do sredine leta.
Mala, srednja in velika podjetja so upravičena do subvencij. Osnova za določitev upravičenosti do pomoči je povečanje cene energenta v letu 2023 za najmanj 1,5-kratnik v primerjavi s povprečno ceno v letu 2021.
Določena pa je tudi spodnja meja skupne višine pomoči, ki mora presegati 600 evrov, navajajo na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT). Višina subvencije znaša med 40 in 80 odstotki upravičenih stroškov in je odvisna od vrste pomoči.
Jeklo: 1.000 USD/t
Cene jekla naj bi se letos na svetovnem tržišču končno stabilizirale. Cenovni vrh naj bi ta dobrina dosegla aprila, ko naj bi tona jekla stala do tisoč dolarjev, napovedujejo pri CRISIL Ratings.
Povpraševanje po jeklu bo v Evropi letos sicer padlo za 1,6 odstotka. Krivci za to so inflacija, težave v dobavnih verigah in poceni uvoz, navaja industrijska skupina Eurofer.
To pa ni nič v primerjavi z lanskim letom. Padec v decembru je bil brutalen, za kar 40 odstotkov. Cena je padla na 570 do 590 ameriških dolarjev za tono.
V letu 2024 naj bi sledila rast povpraševanja za 1,6 odstotka. So pa razmere še zelo negotove in odvisne od cene energije, vojne v Ukrajini, inflacije in dobavnih verig, poroča Eurofer za Reuters.
Aluminij: od 2.600 do 3.125 USD/t
Povprečna cena aluminija v letošnjem letu bo 3.125 ameriških dolarjev na tono, kar je precej manj kot lani, napoveduje investicijska banka Goldman Sachs. Najdražji je bil aluminij lanskega marca, ko je bilo za tono treba odšteti celo 4.103 dolarje.
Še nižjo ceno, 2.600 dolarjev na tono, aluminiju letos napovedujejo pri Fitch Solutions.
Lanskih rekordov ne gre pričakovati. Svetovna gospodarska rast se upočasnjuje, povpraševanje pa je, z izjemo Kitajske, šibko. Morebitni popravki navzgor bi se lahko zgodili, če bo povpraševanje na Kitajskem večje od pričakovanega, pravijo pri Fitch Solutions.
Zlato: do 1.900 USD/unčo
Upoštevajoč dosedanje gibanje zlata analitiki, ki spremljajo ceno te žlahtne kovine, ocenjujejo, da bo prihodnje gibanje odvisno predvsem od dogajanja na obvezniških trgih, so zapisali v reviji Moje finance.
Če bi v nadaljevanju leta centralna banka nehala dvigovati obrestne mere, finančni trgi pa bi bili v pričakovanju rezov obrestnih mer, bi to povečalo zanimanje za zlato. Cene zlata bi se tako po njihovem lahko povzpele s približno 1.810 dolarjev vse do 2.160 dolarjev.
So pa takšna pričakovanja precej optimistična. Kot izhaja iz poslovnoinformacijske baze Bloomberg, povprečna napoved znaša 1.900 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. Večina analitikov torej pričakuje, da se bo cena zlata do konca leta še okrepila.
Sorodni prispevki
