A. Mozetič Zavrl: Zaposlili smo prve delavce iz Nepala.
Energija je postala zelo draga … Bodo v trgovinah še tople žemljice? Bodo trgovci še pekli izdelke za dopeko?
Bodo. To je pomembno za privabljanje potrošnikov. Res pa trgovci razmišljajo o tem, da bi izdelke za dopeko deloma zamenjali z že pečenimi pekovskimi izdelki.
Kaj bi še morala storiti država pri cenah energije za boljšo konkurenčnost podjetij?
Z letošnjim letom imamo skoraj trikrat višji strošek elektrike ob upoštevanju subvencij. Želimo si, da bi nam država ali EU omogočila vrnitev k takratnim cenam.
Kakšna so vaša pričakovanja glede cen prehrambnih surovin letos?
Pričakujem rahel padec cen. Ni ga še videti, vendar ga pričakujemo vsaj ob novih letinah pridelkov. Večjega padca pa ni pričakovati, ker vsi v svoje cene vgrajujejo inflacijo. Dvigujejo se plače, prevozi …
Torej se bo trg žitaric stabiliziral …
V našem regijskem oskrbovalnem bazenu v tem času nikoli ni primanjkovalo žita. Žita je v naši okolici dovolj. Ukrajinska kriza je vplivala samo na ceno žitaric. Ni bilo realnih razlogov za dvig cen žit.
»Žita je v naši okolici dovolj. Ni bilo realnih razlogov za dvig cen žit.«
V Don Donu zato že razmišljamo o vertikalni integraciji, kar smo že vzpostavili v Srbiji. Da se bomo zavarovali pred takšnimi tveganji.
To je dobra novica. Četudi se v Ukrajini vojna zaostri, žita ne bi smelo primanjkovati. Je tako?
Tako je. Kolikor žita ne pridelamo sami, ga dobimo iz sosednjih držav.
Torej: čeprav je bila zaradi črnomorske blokade Ukrajine žitna kriza, imamo srečo, da je Panonsko morje odteklo v to isto Črno morje, da imamo dovolj pridelovalnih površin v regiji, mar ne?
😊😊😊
Okoljsko vprašanje. Pšenica je prevladujoča surovina v pekovskih izdelkih. Kaj lahko skupaj z njenimi pridelovalci naredi industrija, da bosta pridelava in proizvodnja kruha še bolj prijazni okolju?
V kilogramu kruha 70 odstotkov ogljičnega odtisa prispeva pridelava pšenice. Industrija se trenutno osredotoča na energetsko učinkovitost, manjšo porabo vode ali nove embalaže v svojih proizvodnjah. S kmetijskim sektorjem se o tem, da bomo ogljično nevtralni, še ne pogovarjamo.
Ugibam, da bo rezultat rešitve morda drugačno žito. Iz njega bo tudi drugačna moka za proizvodnjo kruha. Vsekakor je pred nami obdobje inovacij in sprememb.
Kakšni so vaši izzivi s kadri? Kakšne razmere pričakujete čez pol leta, leto, dve, tri?
Izzivi so enaki kot povsod po Sloveniji. Kadrov primanjkuje na vseh področjih. V pekovski industriji šolanih kadrov pravzaprav ni več.
Imate dovolj proizvodnih delavcev?
Težave nam povzroča dolg proces zaposlitve zaradi postopkov pridobivanja delovnih dovoljenj, saj večino novih zaposlitev predstavljajo tujci.
Pa jih še lahko dobite v tujini?
Navadno najprej iščemo v državah Balkana, smo pa že zaposlili tudi prve delavce iz Nepala.
Torej se je trend iz Hrvaške že razširil do nas.
Da, hrvaška podjetja zadnja leta primanjkljaj domačih delavcev večinoma rešujejo z zaposlovanjem delavcev iz Nepala.
Katerih profilov vam bo po vaših pričakovanjih najbolj primanjkovalo?
Najtežje bo dobiti delavce s srednjo šolo, ki se priučijo za vodenje strojev in procesov. V proizvodnji, ki je avtomatizirana, ne potrebujemo več peka, ampak strojnika. To mora biti oseba, ki zna upravljati tako stroj kot računalnik.
Kaj najraje počnete v prostem času?
Hodim v hribe in berem knjige.
Kaj si želite v podjetniški karieri še doseči? Kateri je vaš naslednji glavni cilj?
Postali smo tako veliko podjetje, da moramo temu prilagoditi vodenje. Oba z Alešem se umikava iz operativnega upravljanja. Kot solastnika se želiva bolj posvetiti razvojnim in strateškim izzivom. To zahteva čas, tako za nov menedžment kot za naju, da se znajdeva v novi vlogi.
Lani sta v podjetje vstopila tudi najina otroka. V podjetju jima je všeč, zato je tudi zato za naju z Alešem to dobra zgodba.
Sorodni prispevki
