5 najpogostejših kršitev pri zaposlovanju tujcev
Vršilka dolžnosti glavne inšpektorice z Inšpektorata Republike Slovenije za delo, Katja Čoh Kragolnik, navaja pet najpogostejših kršitev delodajalcev, ki so jih odkrivali na naslednjih področjih:
Največ kršitev je inšpektorat ugotovil, ko so delodajalci omogočali, da tujci opravljajo drugačno delo, kot je bilo navedeno na informacijskem listu ali drugih potrebnih dovoljenjih.
Delodajalci so kršili določbe, ki urejajo sklepanje pogodb o zaposlitvi s tujci. To se je zgodilo v primerih, ko so delodajalci zaposlovali tujce, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaposlitev na podlagi modre karte EU ali drugih dovoljenj.
Delodajalci niso sodelovali s pristojnimi nadzornimi organi ali jim niso omogočili dostopa do vseh potrebnih dokazil.
Pri čezmejnem izvajanju storitev tujih delodajalcev v Sloveniji so bile ugotovljene kršitve, povezane z neveljavnimi potrdili A1 za napotene delavce ter pomanjkljivimi prijavami pri ZRSZ.
Ugotovljenih je bilo tudi veliko kršitev pravic delavcev, ki so bili napoteni na delo v tujino, vključno s kršitvami obveznih sestavin pogodb o zaposlitvi in pravicami napotenih delavcev glede delovnega časa, plačila, dopusta in drugih pravic.
»Vsa opisane kršitve kažejo na kompleksnost ureditve zaposlovanja tujcev ter potrebo po natančnem poznavanju in spoštovanju zakonodaje s strani delodajalcev, da bi se izognili nepotrebnim težavam in sankcijam,« dodaja Čoh Kragolnikova.
KAJ SVETUJE INŠPEKTORAT?
Podjetja si želijo transparentno zaposlovanje, ki bo v skladu s predpisi, pri tem pa se izogniti morebitnim nepravilnostim. Katja Čoh Kragolnik priporoča, da se podjetja najprej seznanijo s predpisi oziroma poiščejo pravno svetovanje in se povezujejo z ustreznimi strokovnjaki, da bi izpolnila vse svoje obveznosti iz naslova delovne zakonodaje ter se izognila težavam in delovala v skladu z etičnimi standardi.
Pri tem naj bodo pozorna na poznavanje zakonodaje in pravilnega zaposlovanja ter urejeno dokumentacijo.
»Pri slednjem naj bodo predvsem pravilno oblikovane delovne pogodbe, ki vsebujejo informacije o delovnem razmerju, plačah, delovnem času in podobno,« izpostavlja Čoh Kragolnikova.
V primerih dvoma glede skladnosti s predpisi je priporočljivo poiskati strokovna mnenja ali nasvete, ki bodo podjetjem pomagali sprejeti pravilne odločitve.
Delodajalci morajo spoštovati pravice delavcev, kot so plačilo, dopust in nadurno delo. Prav tako morajo preprečevati diskriminacijo in zagotavljati enake priložnosti za vse zaposlene.
Podjetja morajo biti vseskozi seznanjena z morebitnimi spremembami zakonodaje in tem spremembam prilagoditi svoje prakse.
Zagotavljanje rednih izobraževanj in usposabljanj za zaposlene glede varnosti, zdravja pri delu in drugih pomembnih tem je ključno za njihovo ozaveščenost in znanje.
Podjetja morajo skrbeti za ustrezne delovne razmere, ki zagotavljajo varnost in zdravje delavcev. To vključuje pravilno vzdrževanje opreme, uporabo osebne varovalne opreme, izobraževanje zaposlenih o varnosti in redno ocenjevanje tveganj.
Pri izvajanju disciplinskih ukrepov ali odpovedi pogodb o zaposlitvi morajo podjetja zagotoviti zakonitost teh postopkov.
Dobro sodelovanje z inšpektoratom je ključno. Tako podjetja kažejo voljo in pripravljenost za konstruktivno reševanje morebitnih problemov. S tem, ko ovirajo inšpekcijski postopek in ne izročajo zahtevane dokumentacije, kršijo zakonodajo, to pa je kaznovano z globami.
V PRVI POLOVICI LETA VEČ KOT 4.500 KRŠITEV
Inšpekcijski nadzor delodajalcev izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Letos je bilo po neuradnih podatkih opravljenih okoli 6.700 inšpekcijskih nadzorov, pregledali pa so približno 4.000 podjetij.
»Izdali smo približno 4.500 različnih ukrepov (opomine, globe, upravne odločbe, naznanila kaznivega dejanja) in do začetka junija za 2.272.505,59 evrov glob,« navaja Čoh Kragolnikova.
Globe, ki jih izvaja inšpektorat za delo, so odvisne od resnosti in narave kršitve. Inšpektorat izvaja nadzor nad 150 predpisi, razpon glob pa se lahko giblje med 1.500 in 20.000 evri za posamezno kršitev. V primerih, kjer inšpektor na terenu ugotovi več grobih kršitev, je za vsako kršitev izrečena ustrezna globa.
INŠPEKTORAT ZA DELO POGOSTO IN TESNO SODELUJE S FURSOM IN POLICIJO
Naloga inšpektorjev je, da sodelujejo še z drugimi nadzornimi organi. Najpogostejše je sodelovanje s Finančno upravo Republike Slovenije (Furs), predvsem na področju zaposlovanja oziroma dela tujcev in pri nadzoru gradbišč.
»Ugotovljeno delo na črno predamo v obravnavo Fursu. Pogosto sodelujemo tudi s policijo, prav tako predvsem na področju zaposlovanja in dela tujcev, pri nadzoru gradbišč in pri raziskavi nezgod pri delu. Še vedno ugotavljamo, da so inšpekcijski nadzori v zvezi z ugotavljanjem nezakonitega dela tujih napotenih delavcev in nezakonitega pošiljanja dela delavcev drugemu uporabniku učinkovitejši, če so opravljeni v sodelovanju z drugimi nadzornimi organi,« pojasnjuje vršilka dolžnosti glavne inšpektorice.
VEČ ALI MANJ KRŠITEV?
Na inšpektoratu si prizadevajo tovrstne kršitve odkriti in jih sankcionirati. Opomniti je treba, da so se na inšpektoratu nekoliko spremenile tudi prednostne usmeritve, v okviru katerih se pogosteje ukvarjajo z zahtevnejšimi primeri.
»Pričakujemo torej lahko, da bomo vedno več takšnih kršitev tudi odkrili. Morda ima javnost občutek, da jih ugotovimo vedno več, saj se o njih vedno več poroča, kar pa ne pomeni, da se kršitve prej niso dogajale. O njih se je le manj govorilo,« zaključuje Katja Čoh Kragolnik.
Sorodni prispevki
