Zakaj se za prodajo posla odloča premalo podjetnikov?
- Nina Simić
- 11 aprila, 2024
- Trendi
- Foto: stock.adobe.com
Andrej Lasič, član uprave in strokovnjak za prodajo podjetij iz Nove Ljubljanske banke, temu pritrdi:
V Sloveniji je 70 odstotkov družinskih podjetij, ki ustvarijo kar 30 odstotkov slovenskega BDP, zato so nepogrešljiv del slovenskega gospodarstva, pomemben zaposlovalec in tudi vir inovacij. Tudi prodaje družinskih podjetij je zato veliko.
Pri lastnikih podjetij ne opažamo toliko strahu, temveč bolj zavedanje, da je prodajni postopek zelo zahteven proces, ki je brez profesionalnega vodenja lahko tvegan za poslovanje podjetja (zaradi strahu poslovnih partnerjev glede prihodnjega sodelovanja, uhajanja občutljivih informacij in podobno).«
Ko najboljši kupec postane partner
Slovenska podjetja preveč oklevajo, ko beseda nanese na prodajo podjetja. Zakaj to ni noben bavbav in kako se tega pravilno lotiti, da bosta obe strani zadovoljni z izkupičkom?
Pomemben faktor so čustva
Prodaja podjetja je za večino podjetnikov ena najtežjih odločitev v karieri, saj v desetletjih razvijejo močno emocijo do posla, zaposlenih in lokalnega okolja. Pogosto imajo neuresničene poslovne ideje in želje po nadaljnjem razvoju podjetja tudi ob koncu kariere, zato so dolgo aktivni pri vzgoji naslednikov, kar pa ni vedno uspešno.
Zaposleni to sprejmejo
Zaposleni navadno sprejmejo spremembe lastništva, če prevzemnik verodostojno predstavi strategijo razvoja in potencial za razvoj zaposlenih, pojasnjuje Lasič. NLB Podjetniške Finance imajo dolgoletne izkušnje s svetovanjem slovenskim podjetnikom pri prodajah in prevzemih. Skupina JUB in Trimo Trebnje sta zgolj dva primera uspešnih prodaj, poudarja Lasič. Slovenska podjetja se pogosto tudi širijo s prevzemi. Takšna podjetja so TAB Mežica, Steklarna Hrastnik in Silkem, kjer je NLB v zadnjih dveh letih svetovala pri nakupu.
Kaj pa zahtevajo kupci?
Po Lasičevih izkušnjah kupci večinoma zahtevajo:
- jamstva o premoženjskem, finančnem, pravnem, kadrovskem, davčnem, okoljskem in drugem stanju podjetja do trenutka prodaje,
- aktivno delovanje prodajalca tudi v prehodnem obdobju (vsaj do konca integracije tarče v sistem prevzemnika in prenosa vseh znanj na novo poslovodstvo), kar pomeni, da mora prodajalec sprejeti strategijo prevzemnika in njeno implementiranje ter po potrebi izvesti tudi prestrukturiranje podjetja,
- vzpostavitev sistemov (finančnega) poročanja novim lastnikom.
Tomo Senekovič, svetovalec pri prodaji podjetij, ki deluje v okviru GZS-jeve Borze posla, dodaja, da so strateški kupci pri zasebnih podjetjih, kjer podjetnik osebno igra pomembno vlogo, naklonjeni temu, da prodajalec za prehodno obdobje še ostane v podjetju, tako operativno kot lastniško:
V tem obdobju poskrbi za korekten prenos poslovanja, saj se morajo vsi posli, odgovornosti in kompetence, vezani nanj osebno, prenesti na druge zaposlene, da lahko podjetje nato v prihodnje uspešno posluje tudi brez njega.«
Celotni članek si lahko preberete v zadnji številki revije Podjetna Slovenija in na povezavi.
Sorodni prispevki
