Smo blizu nižanju obrestnih mer?

Predsednica ECB Christine Lagarde, je na novinarski konferenci razkrila, da so se nekateri člani sveta že danes počutili dovolj gotovi glede inflacijskih gibanj, da so si zaželeli znižanje obrestnih mer že na tokratnem zasedanju. A na koncu so se ti pridružili mnenju velike večine članov, da je za večjo stopnjo gotovosti treba počakati na podatke, ki bodo na voljo junija, poroča portal 24ur.

Pri tem je Lagarde izpostavila, da se v Frankfurtu ne bodo ozirali na to, kako bo postopala ameriška centralna banka Federal Reserve. Ta po sedanjih ocenah obrestnih mer ne bo zniževala pred septembrom. Je pa Lagardova priznala, da bodo zaradi pomena in ugleda ameriškega gospodarstva podatki o vnovični krepitvi inflacije v ZDA vplivali na junijske ocene.

Ampak zaenkrat še brez sprememb

Po rekordnem 10-kratnem dvigu obrestnih mer od julija 2022 do oktobra 2023, za zdaj obrestne mere ostajajo nespremenjene. Tako tudi današnje zasedanje Sveta ECB še ni prineslo sprememb osrednjih obrestnih mer za območje z evrom.

Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja tako ostaja pri 4,5 % in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa se ni premaknila s štirih odstotkov in s tem z najvišje ravni od uvedbe evra leta 1999, poroča portal 24ur. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila ostaja pri 4,75 %.

Zniževanje inflacije se je nadaljevalo, k čemur je največ prispevala nižja inflacija v skupinah hrane in blaga. Večina meril osnovne inflacije upada, rast plač se postopno umirja, v podjetjih pa dobički absorbirajo del višjih stroškov dela. Pogoji financiranja ostajajo restriktivni in pretekli dvigi obrestnih mer še naprej zavirajo povpraševanje, kar prispeva k zniževanju inflacije. Vseeno so domači cenovni pritiski močni in v skupini storitev vzdržujejo visoko inflacijo, navajajo pri ECB.