Vlada ponuja opoziciji dve poti partnerstva

»Ponujamo dve stvari. Eno je sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje, in sicer tako, da se lahko opozicija vključi v fazi pred sprejemom zakona v vladi. Druga zadeva je nadgradnja tistega, kar se spomnimo iz časa 2006-08 ali 2020-22,«

je na današnji novinarski konferenci začel Vinko Gorenak in pojasnil obe ključni točki.

Lahko se strinjajo ali ne

Glede ponujenega sodelovanja pri oblikovanju zakonodaje je razložil, da bo po opravljenem delu ministrov in koalicije nastopilo desetdnevno obdobje, v katerem bodo lahko podpisnice tega sporazuma začele sodelovati v procesu.

»Lahko rečejo, da se strinjajo ali ne, ali pa izrazijo željo po dopolnitvah z amandmaji. Naša želja seveda je, da podprejo zakonodajo, vendar ni obvezno. Lahko sodelujejo, nimajo pa obveznosti pri glasovanju v državnem zboru,«

je dodal Gorenak.

Možnost predlaganja zakonov

Nato se je dotaknil še druge ponudbe koalicije opoziciji, ki so jo sogovorniki portala N1 iz vrst SDS označili kot ‘še bolj velikodušno’ v primerjavi s tisto iz prve Janševe vlade. Leta 2006 se je v takratnem partnerstvu za razvoj koaliciji pridružila opozicijska SD z Borutom Pahorjem.

»Gre za to, da lahko poslanske skupine opozicije same pripravijo določene zakone ali spremembe zakonov. Seveda bomo take predloge dali v mnenje pristojnemu ministru, vladi in skušali dopolniti, spremeniti zadeve, če bo to potrebno. Potem lahko pride do sprejema opozicijskih predlogov, vlada pa jih bo podprla, če jih uskladimo,«

je predlog četrte Janševe vlade povzel Gorenak.

Podpis ne pomeni vstopa v koalicijo

Kot so si enotni slovenski mediji, lahko Janša računa, da bo v partnerstvo z vladno koalicijo vstopila Resni.ca. Ta je doslej glasovala v skladu z vladno koalicijo in ji omogočala parlamentarno večino. A, kot je poudaril Gorenak, to ne pomeni, da bo Resni.ca (postala) del koalicije: »Ne, priznavamo ji status opozicijske stranke, kot sama to želi. Podpis tega sporazuma ne pomeni vstopa v koalicijo.«

Kaj pa opozicija?

Vprašanje ostaja, ali bodo predlog sporazuma podprle tudi ostale opozicijske stranke. Že pred razkritjem podrobnosti sporazuma vlade o partnerstvu za razvoj je Levica na družbenih omrežjih zapisala, da ne bodo »partnerji pri razgradnji socialne države pod krinko razvoja, ki to ni«.

Dvom v iskrenost ponudbe tovrstnega sodelovanja pa je, kot piše Slovenska tiskovna agencija, že pred časom izrazil tudi prejšnji premier Robert Golob.

»Drugo vprašanje je, zakaj Svoboda, Levica in SD to zavračajo. Če zavračajo. Sam osebno to razumem kot dejstvo, da obstajajo drugi razlogi, ne vsebinski. Če bo prišlo do nesodelovanja, bom to razumel, da ne želijo svojega znanja dati na razpolago državljanom. In sooblikovati zakonov,« je Gorenak zaključil s svojim stališčem.