Je država lastnikom sončnih elektrarn napihovala ceno?
»Če vzamemo sončne elektrarne, je cena panelov danes že pod 90 evri na kW. Tudi cene elektrarn na ključ padajo. Še lani so se gibale od 1000 evrov na kW naprej. Danes se gibljejo nekje pri 700 evrih, od 500 evrov na kW naprej pa za večje projekte.
Strošek panela pomeni samo še približno 15 odstotkov stroška celotne sončne elektrarne.«, pravi Boštjan Bandelj, lastnik in član uprave Belektrona.
Kaj pa preostalih 85 odstotkov?
»Na tem drugem delu je rezerv še kar nekaj; pri podkonstrukciji je veliko prostora za izboljšave. Projektanti in arhitekti bi morali že, ko se projektirajo stavbe, predvideti sončne elektrarne, saj bi bila kasnejša montaža potem cenejša. Prihranki so možni tudi pri inverterjih, sploh v kombinaciji s hranilniki, kjer se lahko uporabljajo hibridne rešitve. Isti inverter se tako uporablja za sončno elektrarno in za hranilnik.
Obstaja pa še en dejavnik, zakaj pri nas ni prišlo do večjega znižanja cen: z net meteringom in z napovedjo konca net meteringa smo sprožili solarni stampedo.
Izvajalci so zasuti z naročili in nimajo interesa niti potrebe znižati cene. Predvidevam pa, da bodo že naslednje leto cene sončnih elektrarn, tudi v Sloveniji, občutno padle.«
Po domače povedano: vsi tisti, ki so se na hitro odločili za sončno elektrarno in pri tem računali na subvencijo, ne bodo na boljšem, ker bodo naslednje leto cene nižje. Je tako? Bandelj odgovarja:
»Bomo videli. Država je spodbudila takšne razmere. Nesorazmeren naval na sončne elektrarne na strani povpraševanja in malo elastičnega odgovora na strani ponudbe sta cene ponesla navzgor. Povprečna sončna elektrarna za gospodinjstvo je velikosti 10–12 kWh. Strošek panelov je le okoli 1.100 evrov.
Pri hranilnikih energije so padci cen izjemni. Podjetje NGEN, kjer sem solastnik, je v prvi polovici oktobra na trgu ponudilo baterijski hranilnik za industrijo za ceno 290 evrov na kWh. To je le pol lanske cene v Sloveniji.
Baterijo je smiselno dimenzionirati za približno štiri ure proizvodnje elektrike iz solarnih panelov. Ima več funkcij. Gospodinjstvo ali podjetje energijo shrani takrat, ko je poceni, in jo porablja takrat, ko je draga. Baterijo lahko uporabljamo za rezanje konic in s tem zmanjšamo strošek omrežnine.
Baterijo lahko uporabljamo kot rezervni vir napajanja, če pade omrežje. Nazadnje pa lahko sodelujemo tudi na trgu sistemskih storitev ter pomagamo vzdrževati stabilnost in zanesljivost elektroenergetskega omrežja. S tem pa ustvarjamo dodatne prihodke.«
NOVEMBRSKA IZDAJA: SVET 2.0 | NAROČILO REVIJE
Sorodni prispevki
