Energetski menedžer: luksuz ali nuja?

Nujno ga morajo imeti podjetja z rabo nad 5–10 GWh elektrike ali ekvivalenta na leto – jeklarstvo, steklarstvo, papirništvo, kovinska predelava.

Priporočljivo je že pri 1–2 GWh na leto, ker se investicije v URE hitro povrnejo in prihranki presegajo strošek menedžerja. Potrebujejo ga tudi izvozniki v EU ali del dobavne verige avtomobilske/elektronske industrije (zaradi ESG zahtev) ter podjetja z večjimi proizvodnimi objekti (hladilne verige, peči, sušilnice).

Uršič poudarja:

»Takih ljudi ni smiselno zaposlovati v pisarniških storitvenih podjetjih z 200 zaposlenimi, ampak bodo lahko več prispevali majhni kovinskopredelovalni firmi z 20 zaposlenimi.«

Kaj mora znati energetski menedžer?

Brozovič naniza mešanico tehničnega in poslovnega znanja:

»Poznavanje energetskih sistemov (elektrika, plin, para, hlad), merilne tehnike, OVE, ISO 50001, energetski pregledi in tudi digitalna okolja – EMS sistemi, IoT, analitika podatkov (Power BI, osnove Pythona), umetna inteligenca za napovedi.«

Treba je poznati tudi energetske trge, borze, nabavne strategije, trgovanje, investicijske izračune (NPV, IRR) in razpise (Eko sklad, NOO).

Ob tem ne smemo pozabiti na mehke veščine, kot so vodenje projektov, komunikacija z vodstvom in prepričevanje za investicije.

Do zdaj je izobraževanje zaključilo 244 posameznikov, kažejo podatki Instituta Jožef Stefan, kjer izvajajo izobraževalni program »Evropski energetski menedžer – EUREM«.

Ti so s svojimi projektnimi nalogami zelo uspešni tudi na evropski ravni. »V okviru letnih konferenc evropskih energetskih menedžerjev so naši energetski menedžerji prejeli že 16 nagrad.«

Več v posebni izdaji Podjetna energija & okolje 2026.