Kako se pripraviti na razgovor za službo?

Pomembno je, da se pred razgovorom dobro pripravimo. V 5 korakih denimo takole:

1. 1. ponovno preverimo razpisne pogoje in spletno stran podjetja,
   2. pridobimo informacije znancev in tam zaposlenih,
   3. preverimo forume in druge spletne strani, kot sta AJPES in PIRS,
   4. o podjetju lahko včasih izvemo veliko tudi iz medijev,
   5. tisti bolj drzni pa lahko celo pokličete v podjetje in vprašate, kar vas zanima.

Zakaj toliko priprave?

Dobro je vedeti, s kakšnim podjetjem imamo opravka in kakšen splošen ugled ima v družbi. To nam daje prostor za pogajanja. O tem nam veliko povedo boniteta in redna plačila, splošna uspešnost podjetja, politika zaposlovanja in sklepanje delovnih razmerij. Zelo pomembni so organizacijska klima, položaj na trgu in razlog za odprtje delovnega mesta.

Poiščite ravnovesje med formalnostjo in sproščenostjo

Nato pa sledi prava priprava. Predstaviti se moramo profesionalno, a vseeno dostopno. »Ljudje smo različni; eni smo naravno bolj sproščeni, medtem ko so drugi precej zadržani. Najboljše ravnovesje je takšno, da se človek vede v skladu s svojim naravnim značajem, to pa naj izrazi na spoštljiv način, tako da ohranja raven profesionalnosti, potrebno za službeno okolje,« poudarja Lucia Josić Jazbinšek, direktorica profesionalnih storitev iz podjetja Kariera.

Od koronske krize dalje je veliko intervjujev izvedenih kar prek Zooma ali podobne spletne aplikacije. »Večina prvih razgovorov poteka na daljavo, saj s tem kandidatom vzamemo najmanj časa zaradi prihoda in organizacije. Za vse razgovore na daljavo ali v živo veljajo enake smernice: splošna urejenost, predpriprava na intervju … Pri verziji na daljavo je zaželeno, da kandidat preveri tehnično delovanje svojih aparatov,« navaja Jazbinškova.

Preverite torej:

• da vam dobro delujeta tako mikrofon kot kamera,
• da med pogovorom gledate v kamero, ne v zaslon,
• da pomislite na vse motnje v prostoru, kjer ste v času intervjuja, in jih odstranite (živali, glasen zvok in podobno).
• Tudi v tem primeru se oblecite spoštljivo, uredite ozadje (ali ga zameglite v aplikaciji) in poskrbite za pozitiven vtis.

Seveda pomembnosti prvega vtisa ne zanemarite niti na razgovoru v živo. Glavno je:

• da pravočasno pridete na sestanek,
• da se primerno rokujete,
• da komunicirate z očmi, nasmehom, pozdravom,
• da ste oblečeni usklajeno in spoštljivo, vključno z urejeno pričesko, nohti in podobno.

Treba se je smiselno prilagoditi delovnemu mestu. Kreativna delovna mesta na primer dovoljujejo nekoliko več svobode kot finančni sektor.

Pripravimo se na vprašanja!

Za osebno predstavitev na vseh razgovorih se je dobro pripraviti s tehniko »elevator pitch«, ki vam omogoča kratko in jedrnato predstavitev v manj kot minuti (toliko časa bi imeli v dvigalu, ko srečate potencialnega delodajalca). V tolikšnem času morate predstaviti, kdo ste in kaj ponujate. Najbolje je dodati še, kakšne težave lahko v podjetju pomagate rešiti in v čem ste najboljši prav vi.

Jazbinškova našteva top 5 vprašanj, ki se danes pojavljajo na razgovorih, ter kako nanje odgovoriti taktično, samozavestno in prepričljivo:

1. Kako bi vas ocenil vaš trenutni nadrejeni/sodelavci?

Prikaz samorefleksije, zanesljivost in odnos do drugih.

Napotki za odgovor:

• • Izpostavi 2–3 lastnosti, ki jih cenijo pri tebi.
  • Omeni, kdo bi jih potrdil (na primer šef, sodelavci).
  • Dodaj konkreten primer: »Rekli bi, da sem zanesljiva, samostojna in da dobro rešujem napete situacije. Moj nadrejeni pogosto poudari, da cenijo mojo umirjenost in zmožnost postavljanja prioritet.«

2. Katere so tvoje prednosti in kje vidiš svoje slabosti?

Prikaz samozavedanja in razvojne naravnanosti.

Napotki za odgovor:

• • 1–2 prednosti, povezane z delom.
  • 1 slabost, ki ni kritična, in kako se z njo spoprijemaš. »Sem zelo organizirana in analitična. Kot slabost bi omenila, da sem bila včasih preveč samokritična – zdaj pa bolj jasno postavljam meje in ocenjujem svoje zmogljivosti.«

3. Zadnja stresna situacija – in tvoj odziv?

Prikaz, da znaš pod pritiskom ohraniti zbranost in najti rešitev.

Odgovori tako:

• • Opiši kratko situacijo.
  • Povej, kako si se umirila in načrtovala.
  • Zaključi z rezultatom. »Projekt je zamujal, komunikacija med sodelavci pa je bila napeta. Hitro sem preuredila plan in jasno opredelila prioritete. Na koncu smo vse oddali pravočasno.«

4. Kaj te dolgoročno motivira pri delu?

Prikaz notranje motivacije.

Odgovori tako:

• • Kaj te resnično žene (smisel, napredek, vpliv).
  • Primer lastnega doživetja.
  • Kako to vidiš pri njih. »Motivira me občutek, da nekaj soustvarjam. Ko lahko vplivam na razvoj projektov, sem najbolj zavzeta. Pri vas vidim veliko prostora za tak prispevek.«

5. Ali zdaj morda pogrešamo kaj, kar lahko prispevaš?

Prikaz razumevanja podjetja in prepoznavanja priložnosti.

Odgovori tako:

• • Navedi nekaj, kar si opazil pri njih.
  • Poveži s svojo izkušnjo.
  • Predlagaj konkretno dodano vrednost. »Opazil sem, da veliko vlagate v digitalizacijo – sam pa imam izkušnje s postavitvijo uporabniške strategije, kar bi lahko dodatno okrepilo vašo ponudbo.«

Priprava na situacijska vprašanja s tehniko STAR

Jazbinškova nam opiše metodo STAR (»situation, task, action, result« – situacija, naloga, akcija, učinek), ki jih tako kot druge strukturirane razgovorne tehnike sicer pogosteje uporabljajo kadrovske službe. Toda zelo dobrodošlo je, če jih pri odgovarjanju uporabi tudi kandidat. S tem pokaže sposobnost analitičnega razmišljanja in poda konkreten vpogled v svoje izkušnje.

Umetna inteligenca je pri pripravi na takšne odgovore izjemno uporabna, saj kandidatu pomaga oblikovati jasne, vsebinsko bogate in strukturirane primere. Odličen prompt (besedilni vnos) za uporabo umetne inteligence (na primer ChatGPT) pri pripravi STAR odgovorov bi moral biti jasen, usmerjen in vključevati vsaj:

• • vrsto kompetence, ki jo želiš predstaviti (vodenje, reševanje konfliktov),
  • kontekst (industrijo, delovno mesto), kjer si deloval/-a,
  • željo po oblikovanju odgovora po metodi STAR.

Primer osnovnega prompta:

Pomagaj mi oblikovati odgovor za razgovor po metodi STAR na vprašanje: »Povejte mi o času, ko ste morali rešiti konflikt v ekipi.« Delala sem kot vodja projektne skupine v IT podjetju.

Obstaja veliko spletnih strani, ki naj bi nam pomagale pri pripravi na razgovor, na primer interviewsby.ai. Pa je tak robot res lahko v pomoč? »Sama bi te plačljive ponudbe obšla, saj so za naš trg preobširne in delujejo bolj umetno kot inteligentno,« meni Jazbinškova, a dodaja, da se kandidat z osnovnimi UI orodji lahko zelo dobro pripravi na razgovor, če je za to visoko motiviran.

Odziv na prepovedana vprašanja

V praksi se pojavljajo vprašanja, ki so lahko zakonsko prepovedana, nedovoljena ali vsaj moralno sporna. Jazbinškova pravi, da Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 6. členu jasno določa, da delodajalec ne sme omejevati dostopa do zaposlitve na podlagi osebnih okoliščin, kot so: spol, rasa, starost, zdravstveno stanje, vera ali prepričanje, zakonski stan, družinske obveznosti, spolna usmerjenost, politično prepričanje, nacionalna ali socialna pripadnost in drugo.

To pomeni, da so vprašanja, ki se nanašajo na:

• • načrtovanje družine ali nosečnost,
  • zakonski stan ali število otrok,
  • spolno usmerjenost,
  • zdravstveno stanje, celo višino in težo ali invalidnost (če to ni neposredno povezano z zmožnostjo opravljanja dela),
  • veroizpoved, državljanstvo ali politično prepričanje,

zakonsko nedopustna.

Po njenih izkušnjah se pojavljajo tudi vprašanja, ki so »na meji«, odvisno od narave dela. »V določenih primerih, kjer narava dela zahteva posebne pogoje (na primer za delo na terenu, izmensko delo, nočno delo ali nujna potovanja), lahko delodajalec upravičeno preverja razpoložljivost in organizacijske možnosti kandidata.

A to mora biti formulirano nevtralno, na primer: »Ali vam način dela, ki vključuje potovanja dva- do trikrat na teden, ustreza?« Ne pa: »Imate otroke? Vas partner podpira pri potovanjih?«

V praksi se sicer včasih znajdemo v skušnjavi, da bi zadovoljili delodajalca, saj si zaposlitve res želimo. Pazite, da vedno govorite resnico, a se taktično pripravite na odgovore. Lahko tudi diplomatsko vprašate: »Ali smem vprašati, v kakšni povezavi je to z mojo sposobnostjo za opravljanje dela?« Lahko pa poskusite tudi odgovoriti:

• • Posredno – na vprašanje o državljanstvu ali državi, od koder prihajate, lahko odgovorite: »Imam dovoljenje za delo v Republiki Sloveniji.«
  • Poveste bistvo – na vprašanje »Kdo bo skrbel za vaše otroke, ko boste morali zaradi tega dela potovati?« odgovorite na primer: »Potovanja in delovni urnik, ki ga to delo zahteva, lahko usklajujem s svojim zasebnim življenjem.«
  • Preusmeritev – na vprašanje »Ali ste poročeni?« na primer odgovorite z »Zagotavljam vam, da moje zasebno življenje ne bo vplivalo na učinkovito opravljanje mojega dela«.

Jazbinškova poudarja, da se je trg dela v zadnjih letih bistveno spremenil. »Delovna mesta so postala visoko fluidna. Pogosto se ključna znanja skoncentrirajo pri nekaj posameznikih, medtem ko novozaposleni hitro pristanejo v vlogi asistenta. Brez sistemske podpore in strukturiranega mentorstva so pogosto prepuščeni milosti in nemilosti bolj izkušenih sodelavcev. Čeprav onboarding poteka hitro, so pridobljena znanja pogosto površinska.

To pomeni, da kandidat z manj izkušnjami danes res lažje dobi priložnost – a za pravo rast in dolgoročen razvoj je potreben bolj celosten, premišljen pristop s strani podjetja in višja raven vztrajnosti na strani zaposlenega.«

Za konec še nasvet Laure Smrekar, partnerice iz kadrovske agencije Competo:

»Ne čakajmo na idealen oglas. Povežimo se z ljudmi, dejavnimi na področjih, ki nas zanimajo. Pišimo podjetjem, ki nas navdihujejo – tudi, če nimajo razpisa. Pokažimo zanimanje, vprašajmo za priložnost. Bodimo aktivni na LinkedInu, delimo svoje (tudi majhne) dosežke, komentirajmo teme iz stroke. Ni treba biti vplivnež , pomembno pa je, da nas trg dela lahko opazi.

In predvsem: nobene izkušnje ne podcenjujmo. Tudi študentsko delo v lokalu ali praksa v nevladni organizaciji je lahko naša vstopnica – če znamo povedati, kaj smo se tam naučili.«